Današnji Off je pripravila Eva.
Slovenskim novinarjem je bila danes dovoljena funkcija preizkuševalcev vojaške hrane. Strokovnjaki z obrambnega ministrstva, Inštituta Jožef Štefan in Inštituta za higieno so novinarjem v vojašnici v Slovenski Bistrici postregli s četrtkovim vojaškim kosilom. Predtem so jim predavali o sestavi slovenske vojaške kuhinje in njeni ustreznosti. Predstavnik slovenske vojske je povedal, da se v njihovi hiši zavedajo, kako pomembna je prehrana vojakov, saj mora ustrezati njihovim fizičnim in psihičnim obremenitvam. Zato je pomembno, da je usklajena s "fiziološkimi normativi", ki predpisujejo energijsko vrednost, vsebnost hranil, vitaminov, makro in mikro elementov ter število dnevnih obrokov.
Vsem sedanjim in bodočim vojakom svetujemo, naj med služenjem vojske kar najbolje izkoristijo vojaško gostinsko ponudbo, saj bo to najboljše, kar bodo lahko dobili.
Šef Evropske komisije Prodijev Romano odločno nasprotuje uvedbi predsednika Evropske unije oziroma Združenih držav Evrope, v kar se bo ta konstrukt kmalu preimenoval. To je evropskim poslancem povedal v svoji viziji o prihodnji podobi Unije. Romano bi kot novo funkcijo uvedel evropskega zunanjega ministra, ki bi se po zgledu Združenih držav Amerike imenoval sekretar EU za zunanje zadeve. Ta bi predstavljal vmesni člen med evropskim imperijem in preostalim svétom. Hkrati pa bi bil tudi podpredsednik Evropske komisije.
Nestrinjanje z egocentričnim načinom pogajanja velikih Evropejcev z malimi Evropejci je začelo kazati poljsko ljudstvo. Ena od številnih raziskav, ki v vsakem trenutku preverjajo razpoloženje državljanov, je pokazala, da dve tretjini Poljakov menita, da njihova vlada v predpristopnih pogajanjih ne ščiti poljskih interesov. Prepričani so, da bi vlada za poljsko državo lahko iztržila veliko več. Večina Poljakov odločno nasprotuje tudi izkoriščevalskemu odnosu Evropske unije do kmetov držav kandidatk. Kljub tem nezadovoljstvom pa bi kar 70 odstotkov Poljakov na referendumu glasovalo ZA vstop v Unijo.
Varnostni svêt Združenih narodov bo za 180 dni podaljšal iraški humanitarni program nafta za hrano. Za takó dolg podaljšek so se smeli odločiti šele potem, ko so ZDA odstopile od zahteve po podaljšanju zgolj za dva tedna. Irak lahko v zameno za dobavo nafte zahodni civilizaciji uvaža vse dobrine, ki se ne nahajajo na dolgem seznamu prepovedanih dobrin. Na obsežni seznam prepovedanih sadežev pa bodo na predlog Američanov dodali še nekaj zadevic. Med njimi sta tudi sredstvo za zaščito pred živčnim plinom, atropin in antibiotik cipro, ki navidez močno spominja na antraks.
Varnostni svêt ZN je poleg hrane Iraku zagotovil tudi dodatno vojaško pomoč Demokratični republiki Kongo. Po svoji najnovejši resoluciji bodo svetovni varnostniki tja poslali 8700 dodatnih mednarodnih oboroženih mirovnikov. Dodatne enote naj bi skrbele za zapolnjevanje varnostne praznine na vzhodu države, kamor vlada ni sposobna poslati svoje vojske. Sprejetje resolucije se je zavleklo za en dan, ker so ZDA spet težile z zahtevo po posebnem statusu ameriških vojakov pred Mednarodnim kazenskim sodiščem. Ko so jim povedali, da v Kongo sploh ne nameravajo poslati nobenega Američana, so Busheve države popustile.
Turško zunanje ministrstvo zanika obljube svojega ministra Jasarja Jakija Združenim državam glede uporabe turških oporišč. Jaki je Američanom za vojne potrebe dovolil pretvorbo strateških točk turške dežele v ameriške vojaške baze. V zameno pa bodo ZDA pri Evropski uniji zlobirale turško sprejetje v okrilje evropskega imperija. Po velikem ogorčenju preostalega naroda je turška diplomacija javnosti pojasnila, da je Jakis odstop ozemlja omenil samó kot eno od možnosti in ni ničesar obljubil. "Turčija nasprotuje vojni," je dejal turški vodja diplomatov in dodal, da bo Turčija v primeru ameriškega napada na Irak sodelovala z ZDA. Najprej z odprtjem celotnega zračnega prostora ameriškim bombnikom, potem pa še s posojanjem vojaških objektov v Turčiji.
Opozorilo o nastavljenih eksplozivnih telesih je po preplahu na Nizozemskem danes dobila tudi poslovalnica švedskega pohištvenega podjetja Ikea v Budimpešti. Po besedah predstavnika madžarske policije jim je neznanec iz telefonske govorilnice sporočil, da bo v trgovini Ikea v četrtek opoldne odjeknila eksplozija. Komaj pred nekaj dnevi odprte prostore so takoj izpraznili, policija pa skupaj s pirotehniki še vedno zaman išče bombo.
Izraelski premier Ariel Šaron se je odločil predstaviti svoje videnje bodoče palestinske države, do katere naj bi prišlo leta 2005. Po njegovi viziji bi se država neciviliziranih Arabcev raztezala na območjih pod palestinsko upravo, ki obsegajo približno 40 odstotkov Zahodnega brega in dve tretjini območja Gaze. Palestinske avtonomne oblasti so njegov predlog že zavrnile, saj ne predstavlja ničesar novega, sploh pa ne ozemelj, za katera se borijo.
Pod ruševinami makedonskega častnega konzulata v pakistanskem Karačiju je policija našla umorjene dva moška in žensko, ki naj bi bili po navedbah policije Pakistanci. Vsi trije so imeli prerezane vratove, roke in noge pa zvezane. Po umorih so storilci stavbo vrgli v zrak. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče, od žrtev pa so identificirali le nočnega čuvaja. Avtorji in vzroki napada ostajajo neznani, govori pa se, da je dogodek maščevanje za smrt sedmih Pakistancev, ki so jih marca letos v bližini Skopja ubili makedonski policisti.
Komentarji
komentiraj >>