Marsikdo pozna Nikolo Teslo kot nadarjenega raziskovalca izmeničnega električnega toka, vendar le redkokdo zmore v resnici dojeti obseg njegovih eksperimentov in njihovo vlogo v družbeno-političnem dogajanju prejšnjega stoletja. Nikoli Tesli je namreč dejansko uspelo spremeniti svet, pri tem pa je ostal neopažen v zakulisju tehnoloških sprememb in družbeno-ekonomskih spletk.

Tesla ni naredil samo napredka v izboljšavi električnih generatorjev, transformatorjev in maksimalnem izkoriščanju naravne energije, bil je izumitelj novih vakumskih žarnic, rentgenskih žarkov, radia, brezžičnega telefona in visokonapetostnih naprav, katerih delovanje nam še sedaj ostaja nejasno. O internetu in brezžičnem prenosu sporočil je razmišljal že na koncu 19. stoletja, ko so se ostali električarji ukvarjali s povsem vsakdanjimi problemi kot je vprašanje napeljave elektrike v odročne vasi.

Tesla se je rodil v noči med 9. in 10. julijem 1856 v vasi Smiljan v Liki. Njegov oče je bil pravoslavni duhovnik in pesnik, njegova mati pa je že pred njegovim rojstvom izumila marsikatero napravo, s katero si je lajšala hišna opravila. Tesla je večkrat omenil, da je ravno po njej podedoval izumiteljsko žilico in fotografski spomin, saj mu je v otroštvu na pamet recitirala Njegošev Gorski venec, ki ga je tudi sam kasneje pripovedoval svojim ameriškim prijateljem. Na pamet pa je znal tudi Goethejevega Fausta.

Že zgodaj je spoznal, da je nekaj posebnega, saj je vsako svojo misel razločno videl v svoji glavi, kot da bi bila materializirana zunaj njega. To sposobnost vizualizacije je na začetku doživljal kot hibo in je o njej govoril le svoji materi, kasneje pa je ugotovil, da mu prav ta talent omogoča hiter in brezhiben razvoj fizikalnih naprav. Vsak izum je najprej predelal v mislih in mu največkrat sploh ni bilo treba izdelati načrta ali računati dimenzij, saj je naredil napravo dobesedno iz glave. Tudi ko je razlagal svoje načrte delavcem, je skiciral sliko naprave in od njih zahteval, da si jo zapomnijo in jo zgradijo po svojem spominu.

Tesla se je celo življenje ukvarjal z možnostjo fotografskega snemanja misli in posredno tudi s telepatijo. Bil je prepričan, da če se misli vtisnejo na očesno mrežnico, se lahko ti vtisi fotografirajo in projecirajo v povečani obliki. Čeprav je bil po prepričanju materialist - vse pojave si je namreč razlagal s pomočjo materije in energije – so mu ekstremne življenjske izkušnje pokazale pot v parapsihološke fenomene.

Načeloma je zavračal telepatijo, ki so jo v tistih časih povezovali z nadnaravnimi silami in duhovi umrlih, a je bil prepričan o neposredni povezavi in pretoku misli med dvema umoma. Mišljenje po njegovem mnenju nastaja kot produkt medsebojnega delovanja materije in energije v možganih, kar povzroča valovanje etra in omogoča prenos misli.

Njegova razmišljanja o etru in kozmični bolečini so ljudem neznana, a se na večih mestih srečujejo tako z vzhodnjaško filozofijo kot z sodobno atomsko fiziko. Tako v svojem spisu Največji človeški uspeh napiše naslednje: » Že pred časom se je dognalo, da izvira vsa vidna materija od neke prasnovi, razredčene preko vsake naše predstave, ki izpolnjuje ves prostor. To je Akaša ali svetlobni eter, ki nanj deluje življenje dajajoča Prana ali ustvarjalna sila, ki kliče v življenje v nikdar nehujočih krogih vse stvari in vse pojave. Prasnov, zasukana v neskončno majhne vrtince z neznansko hitrostjo postane groba materija. Ko sila pojema, preneha gibanje in materija izgine, pretvarjajoč se zopet v prasnov.«

Tesla je bil tako glede psiholoških pojavov kot glede sodobne fizike nekonsistenten in je zagovarjal na videz protislovne drže. Ko se je v svetu pojavila Einsteinova relativnostna teorija, jo je napadel z argumentom, da v materiji ni energije razen tiste, ki jo sprejema od okolja in da je atomska fizika čista iluzija. Obenem pa je delal načrte za poizkuse s t.i. smrtnimi žarki, ki so bili v skladu s sodobno teorijo o atomski strukturi in pripravljal napravo, s katero bi podal dokončen dokaz za sodobno teorijo o atomski strukturi.

Njegovi eksperimenti s smrtnimi žarki so še sedaj dokaj nejasni, ve se samo, da je bila večina poizkusov narejena v Colorado Springsu, kjer je zgradil največjo tuljavo vseh časov, s katero je sam proizvajal strele in izkoriščal Zemljino naelektrenost. Mnogi so prepričani, da je silovita eksplozija, ki je nastala v Tungusku v Sibiriji leta 1908 rezultat njegovega spodletelega poizkusa umetelno ustvariti polarni sij na severnem polu.

Tesla je bil namreč prepričan, da je najvišja plast Zemljine atmosfere najbolj prevodna in zmožna ustvariti najbolj sijajne svetlobne učinke, seveda v sodelovanju z antipolom Zemljine površine, s katero ustvarjata nekakšen naravni magnet. Teslina vpletenost v sibirsko eksplozijo ni bila nikoli potrjena, znano pa je, da je bila močnejša od vseh jedrskih eksplozij.

Teorije zarot se od smrti Nikole Tesle naprej sprašujejo ali niso morda naravni pojavi kot so potresi in nevihte rezultat človeških poizkusov s Teslinimi napravami. Znano je namreč, da je Tesla že z majhnim žepnim oscilatorjem proizvedel potres v New Yorku in da je ob neki priliki dejal, da bi lahko s to isto pripravo v nekaj sekundah porušil Belo hišo. To bi bilo nedvomno zelo mogočno orožje tako za sodobne teroriste kot za ameriško vlado, ki je po Teslovi smrti zaplenila njegove zapiske in jih tudi uporabila v vojaški industriji.

Vendar pa nas po drugi strani lahko tolaži podatek, da je bil Tesla v osnovi pacifist, ki je svoje najbolj vplivne načrte zadržal v glavi, saj se je zavedal ubijalske moči svojih idej za politične namene. Vedel je, da svet ne more brez vojn, a je vseeno gojil idealistične vizije vojn v prohodnosti, kjer naj bi se med seboj spopadali roboti, ki bi bili daljinsko vodeni s strani vojskujočih se držav.

Rad se je družil s pisatelji in pesniki ter se tudi sam preizkušal v pisanju poezije. Ko je prišel v Združene države, je imel v žepu nekaj drobiža, s katerim si ni mogel kupiti niti sendviča, zato pa je imel s seboj zajeten kos svojih pesmi. Zelo dobro se je ujel s pesnikom Robertom Underwood Johnsonom, ki mu je pomagal prepesniti nekaj srbskih narodnih pesmi, še dalj časa pa je bil navezan na svoj idol iz otroštva – Marka Twaina, ki ga je marsikdaj spremljal v laboratoriju in ugotavljal zdravilne učinke proizvedene energije.

Nikola Tesla je imel podobno kot ostali geniji svoje kaprice; v svojem bistvu je bil perfekcionist, ki je izpeljal načrt do vseh potankosti, ki jih je imel v mislih. Počival je po štiri ure na dan, od tega je spal samo dve uri, pa še takrat je držal kako stvar v roki, da ga je zbudila preden je utonil v nezavedno. Tako je prišel preko hipnogoških predsanjskih vizij do najbolj inovativnih zamisli. Lahko ni rekli, da je živel v lucidni realnosti, ki jo je sproduciral njegov mogočni um.

Ko je bil Tesla star 25 let, je zbolel za neko čudno nepoznano boleznijo, ki je najverjetneje nastala kot posledica pretiranega dela in nespečnosti. Postal je hipersenzitiven – slišal in videl je stvari, ki so se odvijale zunaj njegove sobe kot da bi se odvijale znotraj prostora. Tudi voh in tip je imel maximalno potenciran in živel je v nenehnem vzburjenju in strahu. Vendar pa takrat ni razvijal nobenih zamisli in je počakal nekaj tednov, da se mu je stanje normaliziralo.

Morda je ta bolezen predstavljala nekakšen uvod v razvoj obsesivne nevroze, ki se je pokazala že v študijskih letih v Gradcu, ko je postal zasvojen s kartanjem in je nekajkrat izgubil vse svoje prihodke. Med svojim petdesetletnim bivanjem v New Yorku pa je ta motnja dobila svoj razmah v strahu pred nečistočo, saj se je le s težavo rokoval in si je ob vsaki priliki umival roke. V hotelu, kjer so mu vsak dan ob isti uri in isti mizi stregli večerjo, so morali pred njegovimi očmi zamenjati prt in sterilizirati pribor ter mu postreči z stotinami servetov, s katerimi je nenehno čistil predmete iz katerih je jedel hrano.

Čeprav si je umival roke po dotiku z ljudmi, pa je po drugi strani nenehno hranil golobe v parkih in jim v svojih hotelskih sobah pripravljal veličastna gnezda, kamor so se vračali po napornem dnevu. Če kak dan zaradi pomanjkanja časa ni zmogel nakrmiti golobov, je najel kurirja, da je opravil to delo namesto njega. Nekajkrat se je celo pripetilo, da je zanemaril svoje eksperimente in je ostal v hotelski sobi ob golobih, ki so umirali ali zboleli. V hotelih so mu sčasoma postavili ultimat naj se znebi golobov, pa je brez pomisleka zapustil hotel in ga zamenjal z drugim.

Svojo ljubezen do žensk je Tesla zamenjal z ljubeznijo do golobov. Edina ženska na katero je bil v življenju navezan, je bila njegova mati. Preden je umrla, je dobival slutnje, vizije in sanje o tem kako se spreminja v angela. Do žensk je razvil bodisi idealizirajoč bodisi ignorantski odnos. Ker je bil postaven in bistroumen temnolasec v izbranih oblačilih, ki se je družil z izbranimi ljudmi in jedel najkvalitetnejšo hrano, so ženske krožile okoli njega kot mačka okrog vrele kaše, a vedno brez uspeha.

Vendarle je Tesla marsikdaj spregovoril o ženskem vprašanju tudi s političnega in sociološkega vidika in na nek način napovedal družbeni preobrat in feminizem. Za ameriško revijo Collier's je davnega leta 1924 povedal naslednje: » Boj ženskega sveta za enakopravnost z moškimi se bo zaključil z novo spolno ureditvijo, po kateri bodo ženske prve. Pridobitev delovnih področij za ženske, njihovo postopno prisvajanje vodstva bo otopilo in končno zatrlo žensko občutljivost ter zadušilo materinski čut, tako da bosta zakon in materinstvo osovražena ter se bo človeška civilizacija čim bolj bližala popolni civilizaciji čebel.»

Tesla je videl v razmnoževanju živalski nagon, ki naj bi se ga človek trudil nadomestiti z rekreacijo možganskih celic. Lahko bi rekli, da je njegovo odrekanje seksualnosti dobilo sublimacijski razpon v njegovem petiranem delu in nenehnih kapricah. Morda so se zato razširile tudi domneve, da se je Tesla kastriral, da bi se neovirano posvetil svojim eksperimentom. Vsekakor je bil Tesla za svoje čase zanimiv ekscentrik, ki je bil tako med navadnimi smrtniki kot v medijih žrtev nenehnega naslajanja in obrekovanja.

Njegove tajnice so rade povedale, da je podnevi zahteval spuščene zavese, ki jih je dvignil samo v primeru nevihte. Takrat se je raznežil in gledal v nebo ter prešteval sekunde, ki so odvajale strele od groma ter računal njihovo moč. Najraje je delal ponoči, čeprav je takrat moral svojim delavcem plačati skoraj dvojno vsoto. Do svojih asistentov, delavcev, kurirjev in tajnic je bil vedno zelo radodaren in ljubezniv. Vsako najmanjšo uslugo in naduro je bogato nagradil.

Tesla bi lahko bil najbogatejši človek na svetu, če bi imel vsaj malo trgovske žilice. S svojimi patenti bi lahko zaslužil miljone, s katerimi bi njegovi eksperimenti dosegli še večje dimenzije. Že samo s trženjem naprav za izmenični tok bi lahko brez pomanjkanja živel do konca življenja in do onemoglosti razvijal svoje poizkuse. Tako pa je v ključnih situacijah ob razgovoru z raznimi trgovci vedno popustil in se odrekel krepko zasluženim procentom.

Leta 1912 je bil skupaj z Edisonom nominiran za Nobelovo nagrado na področju fizike, a jo je zavrnil. Po eni strani je to storil zato, ker je bil užaljen, da so desetletje prej podelili Nobelovo nagrado za izum radia Marconiju, ki je zgolj dopolnil njegov patent. Po drugi strani jo je zavrnil zato, ker so fizikalni lobiji desetletja odvračali oči od njegovih dosežkov in dajali prednost Edisonu. Samo za primerjavo naj povemo, da je Edisonova električna centrala, ki je črpala enosmerni tok napajala z elektriko področje enega kilometra, Teslova pa je pokrivala kar 10 000 km.

Tesla je zadnja leta svojega življenja preživel v nehvaležni revščini. Njegov zadnji projekt je bila izgradnja svetovne radijske postaje in izgradnja obsežne energijske centrale na Niagarskih slapovih, s katero bi energetsko oskrboval cel svet. Vendar pa je načrte moral ustaviti zaradi pomanjkanja denarja. Kljub radodarnim žepom nekaterih ekscentričnih bogatašev in nadobudnih znanstvenikov in trgovcev, je moral ta največji projekt vseh časov zastati in se zapisati zgodovinski pozabi.

Kljub vsem finančnim problemom in predsodkom zavistnih opravljivcev, je Tesli uspelo do konca obdržati svoj idealistični optimizem in perfekcionizem. Ni ga motilo, da je brez denarja, da bi razvijal svoje eksperimente, saj mu je bil v olajšanje že podatek, da njegov izmenični tok služi ljudem po vsem svetu. Kljub vsemu je ostal vizionar, ki je v svojem optimističnem duhu že videl aplikacijo svojih naprav v prihodnosti. Le-te med drugim vključujejo brezplačno energijo za vse ljudi in vojaške sisteme obrambe v primeru vojne.

V svojem spisu »Največji človeški uspeh« opiše zmago nad naravnimi silami kot človeški triumf takole: »Če bi to lahko storil, bi imel povsem neomejeno in nadnaravno moč...Mogel bi spremnijati velikost našega planeta, uravnavati letne čase in voditi planet skozi globine vesoljstva po poljubni poti, ki bi jo izbral. Mogel bi spraviti planete do medsebojnega trčenja in ustvarjati sonca in zvezde, toploto in svetlobo. Mogel bi proizvajati in razvijati življenje v vseh njegovih neskončnih oblikah.«

Tesla je bil zase prepričan, da bo živel 150 let, saj naj bi nek njegov prednik po pričevanjih dosegel to starost. Čeprav je bil glede določenih stvari zelo naiven, mu je ta naivnost omogočila optimistične vizije. Zadnjo polovico življenja je bil vegetarijanec in nekaj let pred smrtjo je pil samo še mleko. Kavo in čaj je imel za škodljiva, za whiskey pa je trdil, da podaljšuje življenje. Ko so s 1. svetovno vojno prepovedali uživanje alkohola, je to označil kot nedopustno vmešavanje v pravice državljanov. Njemu samemu pa naj bi izključitev whiskeya zmanjšala verjetno starost na 130 let.

Kljub temu, da je uspel manipulirati z naravnimi pojavi Tesla ni mogel ustaviti najbolj dokončnega naravnega dejstva: smrti – ta ga je doletela v starosti 87 let. Ne ve se, ali je k smrti pripomogla 2. svetovna vojna in njegova skrb za brate Jugoslovane, do katerih ga je vezala materinska ljubezen, ali zgolj pomanjkanje whiskeya v Združenih državah. Dejstvo je, da je v svojem sefu vendarle zapustil nekaj svojih zapiskov, s katerimi je ameriška velesila še bolj okrepila svoje moči.

Pol leta pred svojo smrtjo je predstavnikom Jugoslavije v tujini napisal: »Ponosen sem, da sem Srb, ponosen sem, da sem Jugoslovan. Naš narod ima takšno moč, da ni sile, ki bi ga mogla zdrobiti. Hitler bo propadel, in to kmalu, Jugoslavija pa bo zopet vstala.«

Samo vprašamo se lahko kako bi Nikola Tesla gledal na razpad Jugoslavije štirideset let kasneje in kakšna občutja bi ga prevevala ob ameriškem bombardiranju Srbije. Nekateri so celo mnenja, da so bila t.i. nevidna letala narejena po njegovih načrtih in da so Srbi enega izmed njih sestrelili zato, ker so imeli Teslin obrambni sistem, ki naj bi prepoznal nevidna letala.

Kot že rečeno nam vpliv in večstranska uporaba Teslinih izumov ne bo nikoli povsem jasna. Dejstvo je, da je Tesla kot izumitelj z leti vedno bolj odmeven in prepoznan po vsem svetu. Po njem se imenujejo razna svetovna društva, elektronske in radijske industrije v Srbiji, Hrvaški, Češki in Slovaški, največja nagrada za znanstvene dosežke na Hrvaškem in letališče v Beogradu.

Še več: priimek Tesla, ki naj bi se prijel njegovih prednikov zaradi štrlečih sprednjih zob v obliki sekire, je znan tudi kot merska enota v fiziki, nek oddaljeni planet, ameriška glasbena skupina in še kaj bi se našlo. O njegovem življenju je nastalo veliko dokumentarcev in igrani film Tajna Nikole Tesle, v katerem sta združila moči hrvaški režiser Krsto Papič in ameriški režiser Orson Wells. Osebnost Nikole Tesle pa je navdihnila tudi slovenskega režiserja Pandurja, ki je s predstavo Tesla poleti gostoval na Brionih in v ljubljanskih Križankah.

Pa vendarle lahko vidimo v ponovnih poizkusih oživljanja tega mogočnega človeka in hvaljenja z njegovim imenom zgolj priložnost za politične manevre in samopotrjevanje. Tako je njegova rojstna hiša v Smiljanu propadala več kot sto let, ne da bi to zmotilo hrvaško vlado. Zdaj, ko se le-ta nahaja pred možnostjo vstopa v EU, pa je povsem prenovila tako hišo kot vas v celoti in za svetovno javnost zgradila celo tematski park.

Nič ne bi Tesle bolj razveselilo kot skupna udeležba hrvaškega in srbskega predsednika na prireditvi, ki se je ob 150. letnici odvila 10. julija v Smiljanu. V tem bi zagotovo videl priložnost za mir in slogo med bivšimi Jugoslovani. Vojna v Jugoslaviji in prepiri med Srbi in Hrvati glede njegovega porekla bi mu dokončno strla rahločutno srce.

Kaj naj povemo za konec drugega kot to, da je Tesla nepogrešljiv za duh sodobne civilizacije, ki jo je na nek način ustvaril z lastnimi rokami. Njegove vizije boljšega življenja, pragmatičnega duha in obsesivnih želja so dale navdih marsikateremu znanstveniku, pisatelju in poetu. Človeštvo je z njim prestopilo meje naravnih pojavov in dobilo zagon za nova raziskovanja, ki podirajo meje med fizikalnim in psihološkim, naravnim in nadnaravnim, mogočim in nemogočim. Pa vendarle je prav, da velja 150-letnica njegovega rojstva bolj hvalnica premoči narave in skromnosti človeškega življenja kot pa triumfu tehnologije.

Nikoli Tesli je voščila za rojstni dan avtorica teksta Miša Gams.