Spodobi se, da v dneh, ko legendarni slovenski harmonikar Lojze Slak praznuje 40-letnico svojega ansambla, spregovorimo tudi o harmoniki, najmlajšem ljudskem inštrumentu pri nas, ki je v slovenski ljudski glasbi povzročila več škode kot koristi.

>>

Ena izmed najbolj znanih slovenskih ljudskih pesmi v katerih nastopajo čarovnice, je belokranjska Pobelelo pole. Besedilo sicer govori o vilah, vendar lahko iz primerjave s podobnimi južno-slovanskimi pesmimi ugotovimo, da gre za tri prave vešče, ki so si pridobile oblast nad mladeničem tako, da so mu iztrgale njegovo srce.

>>

Danes predstavljamo v oddaji Cigule migule enega od fenomenov slovenske ljudske glasbene tradicije, ljudskega pesnika, pevca in še mnogo več, Jurija Vodovnika o katerem beremo v Slovenskem biografskem leksikonu iz leta 1986 naslednje: »Vodovnik Jurij, bukovnik, ljudski pevec, igrc, rojen na Skomarju 22. aprila 1791, tesarju in coklarju Mihi (po domače Tomažiču) in Heleni, rojeni Ostružnik. Umrl 17. decembra 1858 (za jetiko, tri dni po smrti žene)«... (več...) >>

Danes bomo prisluhnili pesmi, ki jo izvaja sodobna slovenska folk revival oziroma folk-preporodniška skupina. Že žanrska oznaka »folk revival« nam pove, da ne gre za izvajanje ljudske glasbe »iz tradicije«, ampak za njeno oživljanje v urbanem, sodobnem prostoru. Konkretno bi to na primer pomenilo, da se folk preporodniške krésnice med petjem več ne potepajo po poljih, priložnosti za nastop pa ne iščejo le v kresnem času. Pesem je izgubila svojo religiozno in tradicionalno družbeno funkcijo oziroma stik z ritualom, v katerega je bila vpeta ... (več ...) >>

Ukvarjanje z ljudsko glasbo nas neizogibno pripelje do srečanj z religioznim svetom. V besedilih ljudskih pesmi se velikokrat znajdejo tako Bog, Jezus kot Marija, s katerimi pa včasih nadaljnja vsebina pesmi nima prav veliko skupnega. To je zato, ker so se junaki krščanske religiozne struje nemalokrat usedli na mesta svetih oseb iz predkrščanske religije. Obstaja tudi nekaj primerov, ko se v besedilih soočijo tako predkrščanski kot krščanski »svetniki« in takšen primer so belokrajnske kresniške pesmi, ki se jim bomo posvetili v današnji oddaji Cigule migule. >>

Ukvarjanje z ljudsko glasbo nas neizogibno pripelje do srečanj z religioznim svetom. V besedilih ljudskih pesmi se velikokrat znajdejo tako Bog, Jezus kot Marija, s katerimi pa včasih nadaljna vsebina pesmi nima prav veliko skupnega. To je zato, ker so se junaki krščanske religiozne struje nemalokrat usedli na mesta svetih oseb iz predkrščanske religije. Obstaja tudi nekaj primerov, ko se v besedilih soočijo tako predkrščanski kot krščanski »svetniki« in takšen primer predstavljajo belokrajnske kresniške pesmi, ki se jim bomo posvetili v današnji oddaji.
Danes je dan pred poletnim sončevim solsticijem... >>

Danes bomo v oddaji Cigule migule poslušali dve pesmi, ki govorita o eni od večjih nadlog in skušnjav oziroma tudi radosti slovenskega človeka, tako v preteklosti kot tudi v sedanjosti.
Govorimo o prekomernem pitju alkohola ... (več ...) >>

Danes bomo v oddaji Cigule migule prvič zavteli še neizdane terenske posnetke s štirimi preprostimi in šaljivimi pesmimi iz Tera nad Ljubnem ob Savinji, ki smo jih posneli sami ... (več...) >>

V prejšnji oddaji smo si ogledali, kako zlahka smo Slovenci kot svojo sprejemali glasbo različnih evropskih narodov, in razkrili, da smo večino plesnega izročila, ki ga poznamo danes, prevzeli iz tujine. Danes bomo opisali nasprotni primer - prekmursko ljudsko pesem, ki je v svojem izvirnem okolju povsem izumrla, po 120 letih pa je nepričakovano prišla na dan med prekmurskimi izseljenci v Ameriki.
>>

Predstavili bomo primer nenavadnega prevzemanja plesnega in glasbenegaega izročila med evropskimi narodi: najprej bomo prisluhnili belgijskemu plesu Jan Smed, kot ga izvaja bruseljska »folk-ravival« skupina z istim imenom. Ta je presenetljivo podoben melodiji, ki se igra ob prekmurskem plesu točak.

>>

Danes se bomo v oddaji Cigule migule podrobneje posvetili glasbilu OPREKELJ, ki sodi v že izumrlo in zelo arhaično plast slovenske instrumentalne ljudske glasbe. Oprekelj je strunsko glasbilo, podobno citram, vendar se nanj ne brenka, ampak se na njegove strune udarja s tolkalcem v vsaki roki. V Sloveniji najdemo prve izpričane vire o obstoju opreklja že v 15. stoletju ... (več ...) >>

V slovenskem ljudskem izročilu najdemo mnogo zanimivih pripovednih pesmi o prigodah študentov. Eno izmed njih, o dveh črnošolcih - študentih teologije, ki mladi kelnarici napovedujeta kazen za njene grehe, bomo predstavili danes ... (več ...)

>>

Ljudski običaj koledarskega kroga, Jurjevo, ki je v koledarju na 23. aprila, drugače pa so ga južno od Drave praznovali tudi 24. aprila, je star in skoraj gotovo že predkrščanski običaj, s katerim so ljudje slavili prihod pomladi. Običaj je poznan predvsem po pomladnem “jurjevskem koledovanju”, ki je v Sloveniji po številnih ohranjenih pesmih izpričano predvsem v Beli Krajini (kjer je najbolj znano in se po njem imenuje tudi turistična prireditev v Črnomlju), vendar je obstajalo, kar nam povedo številne ohranjene pesmi, tudi na Koroškem in vzhodnem Dolenjskem, sicer pa se upravičeno domneva, da je bilo razširjeno po celi Sloveniji ... >>

V slovenski umetnosti, ki se je razvijala tudi ob neskončih vdorih oboroženih turških enot na naše ozemlje med začetkom 15. in koncem 17. stoletja, mrgoli prikazni Turkov.

Fantazmatska podoba muslimana kot "Sovražnika" širi navzven sovraštvo, navznoter pa krepi identiteto Zahoda ...
V oddaji Cigule migule danes poslušamo pesem Stoji, stoji tam Beligrad, ki opeva zmago avstrijske vojske nad Turki pri Beogradu, leta 1789, pri kateri je sodeloval tudi slovenski matematik Jurij Vega, katerega 250. obletnico rojstva praznujemo letos ... (več ...)

>>

... Ena od priložnosti za petje in predvsem pomembna življenjska prelomnica v življenju fantov ter pomemben iniciacijski trenutek v svet odraslih moških je bil v preteklosti odhod na služenje vojaškega roka. Fantje so se s petjem (včasih tudi po več dni skupaj) poslavljali od doma in vrstnikov, peli so na vozu, na katerem so se običajno peljali na zborno mesto, po pričevanju nekaterih pa tudi v samih vojaških nevarnostih ...
(več...) >>

Vaško življenje v Sloveniji je poznalo nekaj iniciacijskih obredov v svet odraslih – eno takih je bilo sprejemanje mladeničev v fantovsko skupnost. V njej so se neformalno zbirali mladi neporočeni moški in skupaj preživljali svoj prosti čas. Najbolj razpoznavni znak fantovskih skupnosti je bilo večglasno petje, ki je imelo povsod po Sloveniji prav kultni status... (več...)

>>

V današnji oddaji Cigule migule se v drugem delu govora o otroški ljudski ustvarjalnosti pogovarjamo z etnomuzikologom, dr. Igorjem Cvetkom, ki je poleg svojih raziskav o slovenskem ljudskem pevcu, ustvarjalcu, popotniku, zabavljaču in novičarju iz 19. stoletja, Juriju Vodovniku, najbolj priznan po svojih raziskovanjih slovenske otroške ljudske tradicije, pri katerih se je predvsem posvečal raziskovanju otroških zvočil in glasbil ter otroškim prstnim igram v kontekstu celostnega sociološkega in psihološkega obravnavanja otroka... (več...)
>>

... Otroška tradicija se v ljudski kulturi prepoznava kot zelo svojevrstna saj deluje po povsem svojstvenih izraznih, vsebinskih in oblikovnih zakonitostih. Otroci živijo v drugačnih svetovih kot odrasli, zato se to nujno odraža v njihovi ustvarjalnosti ... (več...) >>

V tradicionalnih, predindustrijskih, ustnih ali deloma pisnih družbah se glasbena aktivnost žensk ponavadi suče okoli petja ob pomembnih življenjskih prelomnicah. Kot vemo iz prejšnjih dveh oddaj Cigule migule, so ženske ob »vahtanju mrliča« objokovale smrt bližnjega sorodnika v žalostnih baladnih pesmih. Na drugem koncu življenjskega kroga, ob rojstvu otroka, so prepevale uspavanke ...

>>

Dve oblikovno zelo posebni pesmi (“Fantič je hodu daleč v vas” oziroma “Mrtvaška kost kaznuje objestneža” in “Od tega žegnanga britofa”), ki govorita o univerzalni temi smrti, kakršne so se na splošno prepevale pri običaju "bedenja" ob mrliču. >>

V tokratni oddaji Cigule migule se posvečamo najstarejšemu dokumentiranemu segmentu slovenske ljudske glasbe, iz katerega smo privlekli na plano arhaično pripovedno (po vsebini legendarno-bajeslovno) pesem Tehtanje duš...
(tekst prispevka in besedilo pesmi v nadaljevanju...) >>

Od četrtka do pepelnične srede poteka v Reziji pust. Svoje viške dosega v soboto zvečer in v nedeljo s popoldanskim plesom na trgu v vasi Bila (San Giorgio). Nadaljuje se na sam pustni torek in konča na pepelnico, ko Rezijani obsodijo pusta, zažgejo nagačeno lutko z ogromnim trebuhom, ki ji pravijo bäbac , in uprizorijo njen pogreb...
(več...) >>

V drugi oddaji Cigule migule se iz Prekmurja odpravljamo na skrajni zahodni konec slovenskega etničnega ozemlja, v dolino Rezije...
(več...)

>>

Prvo oddajo Cigule migule pričenjamo z najstarejšimi do sedaj znanimi posnetki slovenskega ljudskega petja (in glasbe), ki jih je leta 1898 v Tišini v Prekmurju napravil madžarski etnomuzikolog Bela Vikár...
(več...) >>

>>