Belgijski Gent je danes z nenavadnim eksperimentom postal eno od središč globalne javnosti, smo lahko navsezgodaj prebrali v enem izmed svetovnih časopisov. Ta četrtek je namreč precedenčno eksperimentalen zato, ker so se meščani Genta odločili, da bodo njihovi četrtki poslej vegetarijanski. Se pravi, da vse mesto ob četrtkih ne bo jedlo mesa, tudi rib in ostalih užitnih morskih prebivalcev. Kampanjo za razglasitev enega vegetarijanskega dneva je začela izpostava Flamskega etičnega vegetarijanskega... >>

Koga ali kaj bi veljalo scvreti na kresovanjih v prazničnih dneh med Dnevom upora in Praznikom dela? Tako imenovane tajkune, ki so poštekali kako oplemenititi svoj ali, še večkrat, sposojeni kapital in so finančne balone napihnili do razpočenja? Menedžerje z nekaj tisoč evrskimi plačami, ki nekvalificiranim delavcem odmerjajo eksistencialni minimum za enostavno reprodukcijo delovne sile, ki ne omogoča niti biološke reprodukcije vrste, kaj šele zagotavljanja kulturnih, izobraževalnih, rekreativnih... >>

Ko se je Bertolt Brecht, veliki pesnik in dramatik po nekajletnem prebežništvu pred nacizmom v ZDA po II. svetovni vojni komajda izognil hudim obtožbam, kar zadeva njegov večkrat izpričani komunizem, se je naselil na vzhodnem delu nekdanje Nemčije. Z zgoraj zapisanimi verzi je nekaj let pred smrtjo kandidiral kot tekstopisec za himno novonastale države z imenom Nemška demokratična republika (NDR). Na natečaju teh verzov sicer niso sprejeli, z nazivom »Otroška himna« pa so zaživeli in se ohranili... >>

Če Združenim državam ni tuje domačih kriz reševati z odpiranjem bojišč na tujem, ali ni upravičeno pričakovati poizkusa reševanja kapitalizma po istem receptu? Če je ob javnih delih zaposlovanje v vojaški industriji nekoč že »rešilo« gospodarsko krizo, kaj je zagotovilo, da šefi nekaterih držav ne bodo ubrali iste poti? Če se financira banke namesto sociale, namesto delavcev pa uprave in lastnike, kdo lahko zagotovi, da (globalno ali lokalno, vseeno) proizvodnja topov ne bo šla na škodo masla?
>>

V deželi, kjer se med glavne politične teme redno prebijajo nedotakljivi politični uradniki in kjer predsednik vlade hiti zadovoljevati želje vsakokratnih izsiljevalcev, bi bilo razumljivo razočarano ugotoviti, da se tega ne gremo več, in se zateči v varni svet zasebnosti ali virtualnih skupnosti. Bilo bi razumljivo, ne pa tudi produktivno. V resnici tudi zadnje burke z rupli in šiški vseh vrst niso nobeno presenečenje in ne morejo biti resen vzrok za razočaranje. >>

Morda se boste se spomnili, kako smo se januarja samozaposleni v kulturi kolektivno obregnili ob naložene birokratske procedure, ki nam jih je v prid dobrih evidenc ter vsespološno spoštovane in pridigane transparentnosti naložila dacarija – Davčna uprava RS. To je bila zahteva poročanja o višini prispevkov, ki jih ministrstvo za kulturo plačuje v našo dobrobit dacarji. Ta pa je pravzaprav tista, ki določi višino prispevka. >>

Maribor, peti februar dva tisoč trinajst

Spoštovane poslušalke, dragi poslušalci, dober večer s z reflektorji obsijanega Pohorja, kjer je vse nared za štafetno preizkušnjo v biatlonu. Naj vas spomnim, da so se v finale uvrstile študentske reprezentance Italije, Hrvaške, Romunije, Etiopije in seveda domača izbrana vrsta. Da, prav ste slišali. Po obilnih snežnih padavinah na vznožju etiopske gore Dashen leta 2011, se je dobršen del dolgoprogaškega dela atletske reprezentance prekvalificiral... >>

Izredne razmere na Hrvaškem sem spoznal že kot otrok. Če sem natančnejši, je tedaj šlo za vojno stanje v vsej Jugoslaviji, in to davno pred začetkom devetdesetih. Bilo je leta 1972, ko sta nad vse nas privršali kar dve ujmi. Kot se lepo reče, težave pridejo v paketu. Prvi udarec je bil že marca, ko so v Beogradu odkrili epidemijo črnih koz. Zadevo je, kakor znano, kasneje epohalno obdelal Goran Marković v svojem filmu Variola Vera. Država je bila v izrednem stanju, vsi smo se morali na hitro cepiti... >>

Ko je s hrvaškega političnega prizorišča mrknil dr. Tudjman in so hadezejevce zamenjali socialdemokrati, se je za trenutek zazdelo, da bo splitskemu Feral Tribune zmanjkalo aktualno-političnega materiala za j'accusovske analize in zajebancije. Ko je nacional-socialista Janšo na premierskem prestolu nadomestil socialdemokrat Pahor, ta dežurnih politično analitičnih tečnob niti za trenutek ne pušča na cedilu.


>>

Zgodba o nemočnem proletariatu, o usahlem delavskem razredu ni od včeraj: Ideološki del recesije, ki traja že dobrih 30 let, od prve naftne krize sem, nas skuša prepričati, da so delavci »zginili po padcu berlinskega zidu«, da so »umrli družno s tranzicijo« in podobno. Tranzicija je bila in je slepilo političnega razreda; tranzicija je namreč zadeva, s katero se spopadamo vsak dan, vsako jutro, ko moramo v boj za preživetje, pisat tekst, garat ali lenuharit. Z vsakim izrazom »socialnega miru«... >>

Masaker v Gazi, ki je bil tudi sicer le redko resneje analiziran, je te dni pričakovano izginil iz udarnih medijskih terminov. Na drobne nepomembnosti sodobne zgodovine je bilo še toliko lažje pozabiti v ozračju vsesplošnega navdušenja nad novim stanovalcem ameriške Bele hiše. Sklep je - prosto po Magrittu – jasen: “To ni masaker.”
>>

Za dobrodošlico v depresijo ledene in zasnežene zime so državljani, zavedeni pod oznako samozaposleni v kulturi v nabirlanike prejeli dopis Ministrstva za kulturo RS z absurdno zahtevo. Takole pravi(jo): »Obveščamo vas, da ste kot samozaposleni v kulturi in na tej podlagi tudi obvezno zavarovani, davčnemu organu od januarja 2009 dalje dolžni predlagati obračun prispevkov za socialno varnost v elektronski obliki.« Ministrstvo za kulturo nas torej naproša oziroma zahteva, da samozaposleni dacarjem...
>>

Potem ko je, najprej v hrvaško, nato pa še v okoliško javnost, butnila novica, da je župan občine Saborsko Silvestrovo preživel ob, navajam, šamanističnem obredu s prijatelji, na katerem so konzumirali kompot iz bunike, zaradi česar je trem udeležencem scvrlo možgane, enemu pa vsled popolnega odklopa še telo, in to do smrti, je na HTV prva letošnja izdaja oddaje 'Na rubu znanosti' gostila nekega t.i. šamana. Pohvale je vreden odzivni čas resda newageevske oddaje... >>

Vsaj v dveh rečeh je imel tovariš Josif Visarionovič Džugašvili Stalin prav. Prva zadeva plače: Bolj ko so dohodki v državi izenačeni, več je pogojev za razumevanje in srečo med prebivalstvom. O tem verjetno ni kakšnega posebnega dvoma. Človek mora biti zapufan do konca, drobni obrtnik, od rente živeči malomeščan ali pa borzni mešetar, da bi pomislil na nasprotno tezo. Druga reč zahteva malce razlage. V neki slavni, pa danes prejkone pozabljeni polemiki, ki se je vlekla skoz vso prvo polovico... >>

Ljubljano so pred kratkim obiskali predstavniki več aktivističnih kolektivov iz Gvatemale, Argentine, Brazilije, Havajev in Barcelone. Ob tej priložnosti so bile na Metelkovi, v prostorih socialnega centra v Rogu, v galeriji ŠKUC in drugje številne diskusije o političnih razsežnostih njihovega delovanja. Ne torej o bednem nadomestilu za politiko, ki nam ga vsak dan sveže zapakiranega servirajo občila množične pasivizacije, temveč o gibanjih, ki politiko razumejo kot prostor razlik, dostojanstva... >>

Nedavna predaja poslov na ministrstvu za kulturo ob nastopu nove vlade, kjer sta kot glavna akterja ustaljenega političnega rituala nastopala nekdanji minister za kulturo Vasko Simoniti in nova ministrica Majda Širca, nam je še enkrat pokazala raven človeškosti slovenske mentalitete v vsej njeni specifičnosti. V medijih se je na veliko pojavljala izjava Simonitija, da je Širca nekulturna, saj ne loči svobode govora in sovražnega govora. Seveda je taka neargumentirana izjava nadvse simptomatična... >>

Med dogodke tedna na domači politični sceni lahko gotovo uvrstimo parlamentarna zaslišanja ministrskih kandidatov in kandidatk. Znotraj teh pa je droben pripetljaj pravi diamant med prizmami političnih razmerij med, na grobo nagrabljeno, dvema poloma oblastne elite in dvema ideološkima tokovoma v državici...
>>

Barack Obama bo postal predsednik ZDA. Njegova izvolitev je po vsem svetu sprožila mrzlično navdušenje. Ne glede na vsak dan nove skrb vzbujajoče novice iz sveta ekonomije in ne glede na realnost vsakdanje odtujitve, v časnikih in na ulici že dolgo ni bilo – četudi zgolj za kratko - zaslediti toliko optimističnega zrenja v prihodnost in občutka, da se je zgodil nek temeljni zgodovinski premik. Obamova zgodba o uspehu, ki je že postala mit, je začasno izpodrinila celo vladajoči cinizem... >>

Že pred volitvami v Sloveniji je bilo namreč jasno, da naša tako imenovana levica trpi za sindromom podložnosti kapitalu, kar je značilno predvsem tudi za druga okolja. To pomeni, kot je v nekem intervjuju poudaril Lev Kreft, da je levica polna predsodkov in nenehno dokazuje, da ni nevarna za kapitaliste ter da vedno znova prisega, da bo skrbela za njihove interese. Ta očitek se odlično kaže na obskurnih poljih, v katerega v Sloveniji spadata tudi kulturna politika ter polje umetnosti in kulture... >>

Globalna finančna kriza je v zadnjih tednih zavzela prve strani časopisov in udarne medijske termine. Indeksi na svetovnih trgih so se močno znižali, nekatere banke, zavarovalnice in druge finančne institucije propadajo ali pa so se v njihovo reševanje dejavno vpletle države. Prosti trg, ki je bil v zadnjem desetletju tako rekoč najbolj konvertibilna valuta uradnih komentatorjev ekonomije, nenadoma ni več najbolje prodajana floskula v obtoku... >>

Ker je Radio Študent po defoltu skeptičen do oblasti kot večina mediteranskega in balkanskega življa in ker, po drugi strani, nova oblast še ni utegnila vladati, in ker, po tretji strani, tudi Terminal privošči sto dni miru novi garnituri, namesto zoprnega komentiranja aktualnega političnega dogajanja, Borutu Pahorju zastavljamo naslednja vprašanja... >>

Parlamentarne volitve so zdaj tudi uradno razpisane, četudi je vsakemu za politiko še tako neizainteresiranemu subjektu jasno, da je zbor politikov svoje propagande stroje za vsakovrstne mahinacije vklopil že zdavnaj. Zadnji simptom manipulativne mahinacije se je zgodil nedavno z deljenjem brošure Slovenija – včeraj, danes, jutri, ko smo v nabiralnike dobili šestnajststransko oglaševanje dosežkov tokratne vlade. Ni odveč poudariti, da v njej svojega poglavja umetnost in kultura nista imeli.
>>

Sezona odprtega lova na volilce in volilke se je pričela. Vprašalniki in zloženke že smetijo po nabiralnikih, retorika dežurnih zvezd novičarskih strani se je razcvetela še bolj kot ponavadi. Četudi se v teh krajih pogosto zdi, da vročica volilne kampanje nikoli ne pojenja, bodo prihodnji meseci nedvomno ponudili nove presežke iz zakladnice domače Top-Shop politične kramarije. >>

Odgovor na vprašanje, zakaj je v torek za nekaj časa obstalo življenje na ljubljanskih in gorenjskih cestah, je preprost. Za gibanje je potrebna energija, količina energije v omejenem delu vesolja, kot je severni del osrednjeslovenske pokrajine, je omejena. Brezmejna pa je sposobnost slovenskega vladnega aparata, da energijo pretaka. S posebnim protientropijskim topom jo je iz središča prestolnice in severne vpadnice kanalizirala na Brdo pri Kranju, kjer sta predsednik ZDA in predsedujoči EU... >>

V torek in sredo je v Ljubljani v okviru predsedovanja Slovenije EU potekala konferenca Nove paradigme, novi modeli – kultura v zunanjih odnosih EU, ki jo je organiziralo Ministrstvo za zunanje zadeve. Nanjo so bili vabljeni razni evropski birokrati, ki delujejo v oddelkih, tako ali drugače povezanimi s kulturo in umetnostjo, filozofi, teoretiki in umetniki. >>

Štirideset let mineva od maja '68, ene od najbolj mitskih zgodb polpretekle zgodovine. V teh dneh imajo tedanje dogodke na ustnicah mnogi. Širom sveta se vrstijo vsakovrstni simpoziji, teoretska razglabljanja in nostalgično obujanje spominov. Časniki objavljajo intervjuje z akterji in razmišljanja dežurnih zvezd intelektualne modne revije, temo pa izčrpujejo tudi za številnimi neformalnimi omizji.
>>

Od našega dopisnika iz Buenos Airesa

Ob sobotnem flancanju in prerivanju ob političnem koritu v Sečovljah je odgovor na vprašanje, zakaj tako imenovani ožji domovini obrniti hrbet, kot na dlani. Zaripel falirani politik in poslovnež, ki po družinski žili prevaja fašizem drhali v stalinizem oblastne strukture in obratno, neogibno spominja na nepotizem konzervativcev v bratski Poljski. Toliko o nehigieničnosti Raulovega prevzema Fidelovega prestola.
>>

Prejšnji teden je slovenski prostor umetnosti in kulture pretresala novica o odrečeni finančni podpori festivalu Kino Otok. Vzvodi in tisti, ki so vzvode teh odločitev potegnili, so več kot očitni, prav tako tudi razlogi za potezo. Skrbno načrtovan in režiran zbor je izrabil vse instrumente oblasti in moči, zato da je jasno pokazal, kdo je danes gospodar filmske kulture in kako si to kulturo predstavlja. Še več, po tem, ko so se strokovna javnost in cinefili odločili za javno obelodanitev politično... >>

Procesi politične normalizacije v deželi so prešli v novo fazo. Potem, ko so stališča politične elite o vseh ključnih vprašanjih že dolgo poenotena in bleščečo medijsko pokrajino le redko zmoti kak glas stvarne refleksije, projekt zatrtja prostorov in vsebin, ki še imajo kakšno povezavo z našimi resničnimi željami, napreduje. Izolski filmski festival Kino-otok je tukaj le zadnja tarča. >>

Na nedavno minulem Festivalu dokumentarnega filma smo si lahko med drugim ogledali film Thomasa Balmesa Ljubezniva tovarna -A Decent Factory – ki je bil mimogrede uvrščen v tematski sklop »smrt delavca«. Film je izjemen prispevek h kritiki korporativne kapitalistične logike. >>