Če bi bil petkov letalski in morilski napad zveze NATO na dve cisterni goriva v afganistanski pokrajini Kunduz, ki so ga izvedla ameriška letala na prošnjo nemškega poveljnika, filmski prizor, bi filmski kritiki porekli: »Videno, pozabljeno.« Tovrstni masovni masakri terjajo kri in življenja, povzročajo smrt, uničenje, obup, sovraštvo in prezir. To zadnje je sicer dobrodošlo, ker omogoča videnje zahodne politike skozi pravo prizmo. >>

Različni pogledi na polpreteklo zgodovino že dolgo časa razdvajajo večino evropskih držav, še posebej tistih, ki so večji del druge polovice 20. stoletja preživele v komunističnih totalitarnih in avtoritarnih sistemih. Polemike na to temo so ponovno postale bolj aktualne po sprejetju resolucije o zavesti in totalitarizmu, ki jo je Evropski parlament izglasoval drugega aprila letos. Resolucija je pripeljala do prve obeležitve dneva spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov, ki smo ga tako ali drugače prazno >>

Med polno vrečo starega papirja pa najdemo še eno majhno, a sočno podrobnost. To so obrazložitve odločitev zavrnjenih obtožnic iz sekcije štiri. Posebno omembo zasluži razlog nepreganjanja koroškega deželnega glavarja Gerharda Dörflerja. Ta je skupaj s takratnim glavašem Jörgom Haiderjem sodeloval v bakanalijah z dvojezičnimi napisi na avstrijskem Koroškem, za kar sta si prislužila skupno ovadbo koroških Slovencev in stranke zelenih... >>

Ob lahkotnem vsakodnevnem izdajanju različnih resolucij o totalitarizmih v dvajsetem stoletju, s katerimi operirajo institucije Evropske unije in Organizacija za varnost in razvoj - OVSE, lahko kritični poslušalec samo nejeverno odkima z glavo. Dvajset let po padcu vzhodnoevropskih komunističnih sistemov smo priča institucionalnemu obračunu z duhovi preteklosti, ki v svoj zagovor ne morejo aktivirati lastnih medijskih sil. Priča smo novodobnemu agitpropu manipuliranja z zgodovino, ki je podprt z... >>

Na globalni ravni interesi ne pojenjajo, letošnji vroči poletni meseci pa še posebej ustvarjajo razburkano klimo, ki bo na piedestal in bližje zgodovinskemu smetišču postavila sile in velesile. Resnejša simptoma igre sta bili tako imenovani ljudski vstaji v Iranu in zahodni kitajski provinci Xinjiangu. Seveda priznavamo in odobravamo zanos marsikaterega udeleženca za svetlejši jutri, a igra, v kateri so se znašli protestniki, presega njihove aspiracije... >>

Na današnji dan začenja svoj dvodnevni obisk v Združenih državah Amerike zunanji minister Samuel Žbogar. V precej natrpanem programu pogovorov je na prvem mestu sestanek z njegovo ameriško kolegico Hillary Clinton. Poleg protokolarne izmenjave ratifikacijskih listin o medsebojni pravni pomoči in izročitvah, bo srečanje, po besedah uradne Ljubljane, namenjeno predvsem standardni evalvaciji medsebojnih odnosov. >>

Konec prejšnjega tedna se je v egiptovskem letovišču Šarm el Šejk zgodila še ena v vrsti parad revnih in nejevoljnih, združenih pod imenom Gibanje neuvrščenih. Gibanje, ki je bilo ustanovljeno leta 1955 in je prvič zasedalo leta 1961 v Beogradu, si je za deklarativne temelje zastavilo ambiciozne in hvalevredne ideje. So jih države članice zmožne uresničevati? Seveda ne. >>

Dobrih petnajst mesecev po moriji v »oddaljeni« Ruandi, je genocid, v okviru post-jugoslovanskih vojn, ponovno našel prostor tudi sredi Evrope. Padec več kot osem tisoč žrtev pod srbske nože in puške, tudi ali predvsem zaradi neaktivnosti mednarodnih varnostnih sil Združenih narodov, je še drugič v roku dobrega leta dni brutalno opozoril na krhkost in zlaganost zahodnega pacifizma, na njegovih protagonistih pa pustil temno liso, ki jo še danes brezuspešno odpravljajo. >>

Ministrstvo za družino in socialne zadeve je pred dnevi obljubilo, da bo spisalo nov zakon, v katerem bodo pravice istospolno usmerjenih posameznikov in parov izenačene s pravicami heteroseksualnih posameznikov in parov. Ministrstvo tako obljublja tudi možnost poroke, dedovanja in predvsem posvojitve otrok oziroma oblikovanje družine. Ni potrebno razpredati, da je dosedanji zakon o registraciji, ki ga je sprejela prejšnja vlada slab izgovor za strpnost in enakopravnost, zato raje poglejmo... >>

Politika je maraton, ne šprint. Ali kvečjemu šah. Zakaj, hudiča, se zdi, da domači politiki kegljajo? Kegljaški zvezi in njenim članom se za zlorabo plemenitega športa, v katerem smo konec koncev že leta v samem svetovnem vrhu, seveda opravičujemo.
>>

Minule predsedniške volitve v Iranu so poskrbele za nov obrok sveže krvi, s katero se hranijo vsakovrstne - politične, ekonomske, mnenjske – elite tistega dela sveta, ki je v veliki meri pomagal tlakovati polpreteklo iransko zgodovino. Sedanji razvoj dogodkov namreč ne more biti in tudi ni avtonomna stvar islamske republike, ampak je generiran z marionetno logiko izkoriščanja, vplivanja in pogojevanja.
>>

Ne vemo, kaj je vredno večjega problematiziranja, ali odkritje tega, da je za-resni politik javnosti prikril svoje premoženje, ali to, da je pri nas to sprožilo tolikšno razpravo in takšno potrebo, da so nekateri, od katerih bi to najmanj pričakovali, začeli o zadevi moralizirati v najslabšem pomenu te besede. V izogib takšnemu moraliziranju, ki nam leze ven že iz vseh odprtin na telesu, postavimo dogodek v zvezi z Gregorjem Golobičem v kontekst razmerja med politiko in moralo... >>

Liga prvakov v sklepnem dejanju, z glasbenimi prireditvami prežeta Ljubljana, delavec, oklepajoč se mezde v kaki tovarni, vmes pa sprejeta dva svežnja zakonodaje. Potek sprejemanja in besedilo zakonov pa sta še kako prikaz realnega stanja v širši sodobni družbi in slovenskega podalpja. Zadosten razlog za defenestracijo ali pa vsaj odstop političnega vrha v konkretnejših časih.

>>

Bliža se še ena edicija tako imenovanih evropskih volitev, torej volitev v Evropski parlament. Kako lahko inštitucija, ki šteje 736 poslancev, legitimno predstavlja potrebe in želje 497 milijonov prebivalcev? Zaradi volilnega rituala, ki je razvoden na pohajkovanja z volilnimi busi, prazne stiske rok in še bolj prazne nasmeške? So volitve v Evropski parlament sploh legitimne? >>

Jutri bo minilo mesec dni od začetka blokade Filozofske fakultete v Zagrebu. Uporniški študentje in študentke so jo zasedli dvajsetega aprila z zahtevo po javnem in brezplačnem izobraževanju za vse in na vseh stopnjah. Vlada in resorno ministrstvo na zahtevo do sedaj nista ustrezno odgovorila. Kljub njeni jasnosti in preprostosti so zahtevo uradne instance izmenično ignorirale in poskušale diskreditirati. >>

V dneh, ko obeležujemo 9. maj, dan zmage v neki ne tako davni vojni, in rojstni dan Radia Študent, vzpostavitev svobodomiselnega, neuklonljivega zagovornika vsakokratnih obrobnežev in naprednežev, je prikladno premišljevati pomene upora in svobode. Upor in težnja k svobodi sta temeljni človeški značilnosti, sta gonilo človeštva in sta še vedno motor, ožilje in smoter ljudi, ki delajo in uživajo Radio Študent. >>

Zdaj je zanesljivo jasno že vsem: za dolgo časa se lahko poslovimo od izjemnega materialnega standarda, ki smo ga v večini uživali v zadnjih letih - tako v Sloveniji kot v svetu. Ta visok standard je bil poudarjen še z visoko gospodarsko rastjo, ki je še povečevala pričakovanja ljudi in nerealno prepričanje, da je to normalno. >>

Morda je razlog v recesiji, morda je razlog v nepredvidljivih premenah časa, toda letos se je nekako zgodilo, da imamo pravo zgostitev dogajanja v nizu zaporednega praznovanja za našo domovinico pomembnih dogodkov. Začelo se je z obujenim Dnevom Osvobodilne fronte, nadaljevalo s standardnim nejasnim prvim majem in se v tem tednu končuje z nizom manj ali bolj pomembnih dogodkov, ki se bodo iztekli v Dnevu zmage. Ta je v tem mediju še posebej pomemben, saj..... >>

Antifašistična demonstracija 27.aprila me je ob vseh svojih sodobnih označevalcih spomnila tudi na surrealizem prve demonstracije, ki sem se je udeležil, pa ne le zaradi vampirjev, ki so bili-smo bili zraven. Bilo je l.70., demonstracija je bila anti-imperialistična -zoper ameriško bombardiranje Kambodže v okviru eskalacije vietnamske vojne; podobni protesti so se dogajali po vsej Evropi. >>

Človek se lahko samo nekako samozadovoljno popraska in nasmehne, potem, ko na praznični ponedeljek točno ob 20-i večerni naštela prvi program nacionalke in ugiba, kako daleč in globoko bode Pahor šel s primero med uporom proti okupatorju ter uporom proti gospodarski krizi in golazni, ki ji pritiče. >>

Slovenskemu političnemu bestselerju – Zgodbi o uspehu – je kolaps svetovnih finančnih institucij ponudil možnost, da ponovno izide, tokrat v popravljeni verziji. Za razliko od vseh prejšnjih, ki so bile na police cenenih političnih floskul distribuirane s strani vsakokratne oblasti, je tej namenjeno, da se napiše in v zavest življa poda sama. V obliki nekakšnega samizdata, ki družbeni realnosti ponuja edino možnost, da izrazi svoje ločeno mnenje.
>>

Da je minulo sredo četica mladih obritobučnežev paradirala po ljubljanski Filozofski fakulteti in tam, potem ko je opazila, da je vidno nezaželena, povzročala direndaj, je verjetno znano tudi tistemu, ki tu in tam med vožnjo z mestnim avtobusom prelista brezplačno časopisje ali pa med poležavanjem pred tv-jem po pomoti pritisne na teletekst. Podalpski mediji so vestno in natančno pokrili dogodek. Toda taisti mediji so med tiščanjem skinov v črno kroniko pozabili... >>

Ob četrti obletnici smrti enega najbolj priljubljenih papežev Janeza Pavla drugega, ki je bila 2. aprila, in pred n-to ponovitvijo največjega katoliškega praznika, Kristusovega vstajenja od mrtvih, ki bo to nedeljo, bomo v luči naraščajoče gospodarske in socialne krize skušali orisati vlogo rimokatoliške cerkve pri lajšanju ekonomsko-socialnih in duhovnih težav, ki tarejo malo podalpsko kneževino. Zanimalo nas je, od kje ta dobrodelna institucija, ki svoj dobrohoten značaj izkazuje preko Karitasa...
>>

Človek ima bolestno nenasiten politični apetit. Ima pa tudi presajeno lasišče, premodeliran nos in kožo na obrazu nategnjeno do skrajnosti. Je pa res, da sam pravi, da ni čisto zadovoljen s svojo porjavelostjo. No ja, poleg tega ima v lasti tri najbolj gledane državne televizijske kanale, največjo oglaševalsko in publicistično agencijo v državi, za povrh pa še nekaj zavarovalniških in bančniških podjetji. Za zabavo pa enega najuspešnejših nogometnih klubov na svetu. Aha, povrhu je še predsednik vlade... >>

Odbor za finance in monetarno politiko je na seji obravnaval rebalans proračuna za leto 2009. S predlaganim rebalansom se za letos načrtovani proračunski prihodki zmanjšujejo za 204 milijone evrov na 8,78 milijarde evrov, medtem ko se odhodki povečujejo za nekaj več kot 804 milijone evrov na 9,92 milijarde. Ker je tako nastala proračunska luknja, bo vlada morala zagotoviti sredstva iz različnih naslovov, če se ne želi pretirano zadolžiti. >>

Dasiravno se imajo skorajda vse države za demokratične – tudi Severna Koreja - in je ta pojem širok in zlorabljen, bi za Slovenijo lahko rekli, da se gre zadnje čase za demokracijo po kmetavzersko. Naj pogledamo najprej v bližnjo preteklost. Medtem ko Slovenijo izseljujejo neke marginalne skupine, skorajda nimamo politikov, ki bi zavzeli trda stališča proti njim. Pri nas je menda demokracija in se to ne spodobi - da bi imel koga za sovražnika. Da sploh ne omenjamo Pahorjevih pogajanj...
>>

Obrambna ministrica Ljubica Jelušič je ob Dnevu žena dejala, da je "spol prednost in ne ovira". Kakšno sporočilo je hotela ministrica prenesti? Da so ženske v favoriziranem položaju? In če so, mar to pomeni, da so same krive za slabši družbeni položaj, v katerem se nahajajo? So ženske tako nesposobne, da so kljub svoji »prednosti« še vedno manj plačane, čeprav so bolj izobražene? >>

Opozicijski poglavar Slovenska demokratska stranka ni zdržala dolgo in le nekaj ur po uradnem začetku izdajanja dopolnilnih odločb izbrisanim vložila prvo interpelacijo. Z očitki, ki še enkrat več zanikajo izbris in ki v vsej svoji kontradiktornosti smešijo predlagateljico interpelacije, se bo morala soočiti notranja ministrica Katarina Kresal.
>>

Novega konkretnega paketa ukrepov, ki ga je vlada obravnavala prejšnji četrtek in ga je javnost zaradi pompozne najave s strani predsednika vlade kot »paket, kakršnega Slovenija še ni imela« še bolj nestrpno pričakovala, pa sploh ni bilo. Namesto tega je predstavila nekaj kratkoročnih ukrepov, ki pa kot taki posledic krize na zajemajo popolnoma, še manj pa vzrokov.
>>

Državni zbor se je včeraj vendarle odločil, da spusti Hrvaško v Nato, potem ko mu to ni uspelo na prejšnji seji. Poslanci SDS so namreč obstruirali glasovanje o hrvaškem vstopu zaradi zadeve, ki s tem nikakor ni povezana, ter s tem želeli izsiliti – kar jim je tudi uspelo - priznanje presežka proračuna v času njihovega mandata, kljub temu da je računsko sodišče ugotovilo dejanski primanjkljaj. Pahor in koalicija so takšno ravnanje obsodili kot nedopustno izsiljevanje, in to ravno v času dogovor... >>