Po nedavni repopularizaciji mjuzikla v hollywoodski produkciji s filmi Moulin Rouge in Chicago, so se gledališkemu žanru z začetka minulega stoletja odprla vrata tudi na slovenske gledališke odre. Aktualno gledališko sezono sta z revitalizacijo kultnega broadwayskega mjuzikla Kabaret pred tednom otvorila kar dva slovenska teatra.

Poleg Slovenskega ljudskega gledališča v Celju se je v nemški kabaret spremenilo tudi Mestno gledališče Ljubljansko. Legendarno broadwaysko glasbeno-gledališko pripoved avtorjev Masteroffa, Kanderja in Ebba sta v slovenski jezik prenesla Milan Dekleva kot avtor besedil in Alja Predan kot prevajalka dialogov. Režisersko taktirko slovenske različice je zavihtel češki režiser Stanislav Moša.

Berlinsko nočno življenje je pred skoraj osmimi desetletji popisal pisatelj Christopher Isherwood in pripovedi o najbolj dekadentnem medvojnem obdobju zbral v književnem delu Berlin Stories. Zgodba o pevki in plesalki Sally Bowles je bila kasneje predelana v dramo, berlinske kabaretne plesalke pa so nekaj let pozneje zatresle tudi broadwayske odrske deske.

Predstava Kabaret je lahkotna in zabavna gledališka zgodba z družbeno-kritično konotacijo, postavljena v predvojni Berlin. Medtem ko se nemška politična shema radikalno spreminja, si Berlinčani zatiskajo oči z megalomanskimi zabavami in bleščečim nočnim življenjem. Zgodba v ospredje postavlja mladega ameriškega priseljenca, ki se med iskanjem pisateljske inspiracije zaljubi v londonsko plesalko in pevko. Po brezskrbnem življenju v podnajemniškem stanovanju, polnem romantičnih in zabavnih trenutkov, idilično ljubezensko sliko popači nevzdržen vzpon nacizma.

Prvi del dvoinpolurne predstave Kabaret etiketirajo predvsem lahkotnost, zabava in brezskrbnost. Gledalec ob nezahtevni in površinski zgodbi ostaja ravnodušen, njegove indiferentnosti pa ne razblinijo niti plehke šale in nedodelani dialogi. Grenak priokus povprečne komedije popravi drugi del, ki poleg obveznih humornih elementov izpostavlja predvsem politično problematiko nacističnega Berlina in usodo njegovih prebivalcev. Gledalca iz mentalnega sna prebudijo pretresljive zgodbe parov, ki jih agresivno loči trda nacistična roka.

Nezapleteno vsebinsko shemo opraviči žanr predstave. Glavni poudarki mjuzikla so pač predvsem na glasbi. Plesno-pevska segmenta lahko pospremimo s pohvalnimi pridevniki, saj sta izvedena nadvse korektno. Žarko Prinčič s pomočjo dvanajstčlanske postave priznanih glasbenikov poskrbi za efektivno glasbeno podlago, zagrebški koreograf Igor Barberič pa za učinkovito plesno koreografijo. Scena Kabareta ostaja neizstopajoča, kostumi pa so ceneno načičkani.

Ljubljanski Kabaret sta otvorili dve premieri, kar lahko pripišemo alternacijam v igralski zasedbi. Poleg nekaj stranskih likov si igralki Iva Krajnc in Vesna Pernarčič-Žunić delita tudi glavno vlogo kabaretne zvezde Sally Bowles. Sicer dobro igro osrednjega para, ki ga poleg ženske polovice predstavlja še Matej Puc v vlogi pisatelja Cliffa Bradshawa, zasenči odličen nastop Uroša Smoleja v vlogi konferansjeja.

Kabaret pa kljub odlični igri v kombinaciji z dobro glasbo in koreografijo ostaja povprečno neizstopajoč. Plehek humor in kičasta kostumografija vztrajno negirata obljubljajoče in napovedujoče presežnike ter predstavo uvrščata med lahkotne predstave za nezahtevno publiko, ki ponavadi sestavljajo repertoar kakšnih bolj komercialnih gledaliških ustanov.

Razvpito kabaretno življenje ni pretirano zabavalo Pine Sadar.