Kritika pesniške zbirke Janeza Ramoveša Čreda. >>

Tokrat kritiško pretresamo roman Melanholija I, s katerim se slovenskim bralcem prvič predstavlja sodobni norveški pisatelj Jon Fosse. O tem, zakaj roman zahteva kar najbolj potrpežljivega bralca in kako se človek počuti po skoraj 300-straneh, ki jih preživi v blodnjavi glavi slikarja Larsa Herterviga, pa več danes ob 16.00. >>

Če te ni na internetu, ne obstajaš, je postala maksima. Vse to se danes sliši kot anahronistično pridiganje, a primerov ignoriranja interneta je še vedno več kot dovolj. Uporništvo je sicer lepa reč, treba pa je razlikovati upor iz načel od upora iz ignorance. In tu smo pri problemu literarnih revij v Sloveniji, ki imajo v naši zgodovini precejšen kulturni in politični pomen, od Kranjske čbelice do Nove revije, če omenimo najbolj notorični. >>

Hrvaška pisateljica Daša Drndić tudi v svojem romanu Leica format razkriva neporavnane krivice, nekaznovane vojne zločine in na plan vlači grozljive dogodke, ki so jih v preteklosti elegantno pometli pod preprogo. Svetu ne nastavlja ogledala, ampak mu dobesedno pljuva v obraz. Ostra in neupogljiva pisateljska drža, ki jo danes le še redko srečamo. >>

Majhne reči, ki povzročajo velika vznemirjenja, brezčasnost bivanja, resničnost vzporednih svetov, utemeljenih na domišljiji. Intimni spomini, ki učinkujejo presenetljivo univerzalno ... >>

Danes ob 16h o knjigi Jeana Rolina - tokrat o potepuških psih. >>

Metazgodba o uničujoči slogovni konzervativnosti nekega radijskega kritika
... >>

Danes vam bomo predstavili na Hrvaškem objavljeno knjigo »Hrana kot kultura«, italijanskega zgodovinarja Massima Montanarija, ki si je zadal nalogo predstaviti kulturna razmerja človeštva čez omrežje prehranjevalnih navad. >>

Roman Iana McEwana o globalnem segrevanju, ki to pravzaprav ni. Danes ob 16h. >>

Erdman v Mariboru, Jančar v Mariboru in polarni sij v Mariboru letos botrujejo kulturi v Mariboru. >>

O romanu Oscar in Lucinda Petra Careya danes ob 16h v kosilu nekega molja. >>

Pesniška zbirka Vinka Möderndorferja, Prostost sveta, ki je izšla pri Knjižni zadrugi v zadnji četrtini leta 2011 pomeni premik od zaumne h kritično realistični poeziji ... >>

Roman Pozno je, ne morem dihati, podnaslovljen Nočno poročilo, ki je pred kratkim izšel pri založbi Škuc v prevodu Tanje Petrič, je delo večkrat nagrajenega nemškega avtorja Maria Wriza. Wriz je znan po tem, da je eden prvih nemških avtorjev, ki so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja začeli v prvi osebi pisati o aidsu. >>

Zgodi se literarna teorija v malem. Kako lahko poznaš gospoda Dickensa, ne da bi ga v resnici kdaj srečal? Kako so lahko osebe kot žive, pa veš, da ne živijo? Kako se lahko pogovarjaš z njimi, kako lahko še celo postanejo tvoje prijateljice, pa jih ne srečaš na drevesu ali potoku zadaj za vasjo? Kako lahko potuješ s knjigo? >>

Roman Baltaragisov mlin, litovskega pisatelja Kazysa Borute, ki je pred kratkim izšel pri Vodnikovi založbi, temelji na faustovski tematiki, ki je v evropskem prostoru zelo pogosta. Postaran samec, vaški mlinar Baltaragis, obljubi hudiču tisto, česar še nima, a bo imel, če mu hudič pomaga izpolniti srčno hrepenenje. Hudič, Baltaragisov sosed Pinčukas tako priskrbi mlinarju nevesto, v zameno pa pričakuje mlinarjevo še nerojeno hči. Slednja naj bi postala hudičeva žena ... >>

Zadovoljna ljubezen in tiha družinska sreča na irskem podeželju imata visoko ceno, ki se kot tesnobna slutnja oklepa bralca in mu sčasoma tudi dokaže, da je upal zaman. Vrhunska literatura v romanu preseže molčečnost, v katero bralca pahne zgodba. >>

Z vprašanji suženjstva in svobode se roman navezuje na Platonovo votlino, kjer podobno kot v Sobi ujetniki sprva sploh ne vedo, da so ujeti. Soba nam potrjuje, da nam svet vselej pomeni le tisto, kar se o njem naučimo. Človek, ki bi bil od rojstva vklenjen v verige, bi svet dojemal kot njegove sence. Otrok, rojen v ujetništvu, bi ga dojemal kot le eno majhno sobo, če bi bil o njem poučen s to predpostavko. >>

Pred kratkim je tudi RŠ Molj recenziral novoprevedene Plave ponedeljke Arnona Grunberga. Ti so sprovocirali spomin na prvenec še enega literarno ambicioznega mladeniča, tokrat brez kulturne prtljage, ki jo Grunbergu prinašata judovsko poreklo in stara celina, pa zato s toliko več eksistencialne zadrege, ki je posledica preprosto dolgčasa, izbire in neobveznosti, če je to sploh beseda. Benjamin Kunkel, skratka, in njegov roman Indecision. Neodločnost, za prvo silo. >>

Islandski pisatelj Einar Mar Gudmundsson je za roman Angeli vesolja, napisan leta 1993, dobil veliko priznanje kritikov, zelo dober bralski odziv in kar zajetno število prevodov. Prvo, kar pride na misel po branju slovenske izdaje romana pa je, da je bilo v našem prevodu tokrat očitno marsikaj izgubljenega. >>

Trgovec s tobakom se ozira k modelu bildungsromana, se križa s pikaresko ter ironizira, posnema, celo popravlja postopke in vsebine künstlerromana, kot ga je povrglo 18. stoletje, ki je priznavalo izjemni položaj genija-ustvarjalca. Roman lahko mirno pospravimo v isti predal s Kandidom, Tristramom Shandyjem in Tomom Jonesom; velja za njihovo postmoderno nadaljevanje, ki v obsežni, močno razplasteni zgodbi h konceptu identitete podaja učinkovit, nadvse duhovit in zabaven komentar. >>

Pri sedemnajstih so ga vrgli iz šole. Ta stavek lahko uvaja oboje, pripoved o avtorju, Arnonu Grunbergu, in o njegovem literarnem prvencu z naslovom Plavi ponedeljki. Sorodnosti s tem ni konec, postanejo pa izbirne: avtor si biografijo v resnici piše iz svoje literature. >>

O (ne)navadnem življenju ljudi iz Severne Koreje. O tem kaj nam lahko zavidajo ali kaj lahko, če sploh, zavidamo njim izpod peresa Barbare Demick. >>

Življenje koker španjela v dobi, ko so se še človeške zgodbe zdele precej bizarne. Vaja v slogu Virginie Woolf. >>

O avstralskem bušu, nemiru, bremenih, klepetavih malhah in podobnim.. v ponedeljek ob 16.00 v Kosilu nekega molja. >>

..."Da je krastača pač žival in so občutki, s katerimi nas navdaja stvar okusa, boste rekli? Moda se vam zdi celo grda? Počakajte trenutek. Še enkrat poglejte. Poglejte tako, kot sem jaz. Videli boste, da vam nekaj vrača pogled. Da je nasproti vas nekaj, kar ni stvar... Nekaj, kar živi... Pred ribnikom sem ležal na preži in odkrival naravni zakon, ne da bi se tega zavedal... Danes vem, da gre za srž nove znanosti o življenju".
Skratka, govora bo o eni najbolj sluzastih knjig.
>>

»Vedno pazim, da lahko dobri občutek, ki mi vzbuja tek, prenesem na naslednji dan. Isti postopek kot pri pisanju romanov. Tudi če čutim, da bi lahko napisal še več, ob določenem času odložim pero. Tako naslednji dan lažje začnem delati... Nadaljevati pomeni ne prekiniti ritma« >>

... peščena, skalnata, rečna, mestna, umazana, s stopinjami v pesku. V kratkih zgodbah. Nekatere so odlične.
>>

O oslici, opičjaku, pisatelju, nagačevalcu ter holokavstu in še čem: o splošnem razočaranju izpod peresa prejemnika nagrade Booker, Yanna Martela. >>

Kaj Rok odkrije – sam bolj malo. Mater ujame na smrtni postelji. Bivša punca je zdaj žena kandidata za župana in se mu dobesedno spet vrže v naročje. Bivši prijatelji imajo povečini sledi igel na roki ali se ukvarjajo s sumljivimi posli. Družinski prijatelj, policist, se čuti dolžnega vsaj ponuditi pomoč, pa ga bolj ko ne prepričuje, naj pozabi na brata, umor in vse skupaj. Kar pa le ugotovi, je precej boleče: mali brat je služil kot brutalni izterjevalec pri lokalnem mafijozotu. >>

Če ne bi nekje na naslovki eksplicitno pisalo »Zoran Hočevar« v obliki, ki jo lahko smatramo za implikacijo avtorstva, bi pisanje mirno razglasili za najstniški testosteronski overdose. Roman ima nedvomno svoj šarm, saj je Hočevarjev (in ta nam je všeč), bralce, ki ga razumejo, vljudno prosimo za pojasnilo. Dotlej pa lahko rečemo samo: pa ne se zajebavat, no. >>