Poleg palestinske pravice do vrnitve in končanja izraelske okupacije so ključne tudi pravice Palestincev, ki živijo znotraj Izraela. Njihov položaj je sicer manj obupen kot položaj beguncev, ki so bili izgnani bodisi na okupirana ozemlja pod nadzorom Izraela bodisi v sosednje države, a kljub temu zasluži vso pozornost mednarodne javnosti. Temu je posvečeno delo britanskega svobodnega novinarja Bena Whita, ki je januarja letos izšlo pri odlični londonski založbi Pluto Press.
>>BBC-jev novinar Paul Mason v pričujoči drugi dopolnjeni izdaji razkriva vzroke, ozadja in posledice aktualne finančne in gospodarske krize. Krize, ki se je začela že veliko prej preden je prišla v prime-time ter na naslovnice svetovnih medijev, in nihče ne ve, koliko časa bo še prisotna. Mason se zaveda njenih razsežnosti, hkrati pa jo v ostrem, kritičnem in ironičnem tonu skuša pojasniti iz večih zornih kotov in skozi različne faze njenega razvoja.
>>Oborožen boj Palestincev je slepa ulica. Ostanejo nenasilne oblike boja, med katere sodi tudi bojkot. Namen Barghoutijevega dela, v katerem idejo bojkota sistematično predstavi, tako ni sprožiti dialog z Izraelom - ta je po mnenju avtorja dokazano brezploden – temveč vse, ki vidijo v bojkotu Izraela še edino možnost za uveljavitev pravic Palestincev, oborožiti z odgovori na očitke, ki jih bodo na svoji poti, hočeš nočeš, deležni.
>>Že dolgo pred začetkom invazije Iraka se je vedelo, da razlog zanjo ni orožje za množično uničevanje. Šlo je v prvi vrsti za nadzor nad nafto, ki jo ima Irak v izobilju. A čeprav se je pred vojno in takoj po začetku le-te o tako imenovanem črnem zlatu na veliko govorilo, je sčasoma nafta poniknila v ozadje razprav o dogajanju v Iraku. Te teme se je v knjigi „Fuel on the fire“ s podnaslovom „Oil and politics in occupied Iraq“ lotil Greg Muttitt, aktivist in strokovnjak na področju iraške naftne politike.
>>Iskanje krivcev in soodgovornih je pripeljalo tudi do medijev ter njihove vloge kot pomembnega dejavnika pri podajanju in soustvarjanju družbene realnosti. Na tem področju obstaja že kar nekaj strokovnih del, pri nas pa smo pred štirinajstimi dnevi dobili prevod knjige bosanskega avtorja Kemala Kurspahića „Zločin ob 19:30“ s podnaslovom „Balkanski mediji v vojni in miru“. Prevod je izšel v sodelovanju med založbo Mladina in Zavodom za kulturne dejavnosti Kultipraktik.
>>Tokratna posebna številka Časopisa za kritiko znanosti: Indija, dežela protislovnih strasti je zadnja v nizu serijalke, ki poskuša zapolniti pomanjkljivo, pogosto tudi s strani akademskega in raziskovalnega esteblišmenta ignorirano, vedenje o družbenih aspektih držav tako imenovanega tretjega sveta oziroma prezrtega sveta. Začelo se je leta 2001 s tematskim sklopom posvečenim Afriki, leta 2005 je sledila Latinska Amerika, sedaj pa je na vrsti diskusija o Indiji.
>>
