Frekvenca oddajanja: 89,3 MHz (500 W) UKV STEREO
Naslov
ZAVOD RADIO ŠTUDENT
Cesta 27. aprila 31
1000 LJUBLJANA
SLOVENIJA
matična številka: 5053293
id. št. za ddv: SI73569283
poslovni račun: 02010-0012755175
Tel. studio: ++ 386-1-24-28-800 in ++386-1-24-28-801
Fax: ++ 386-1-24-28-808
Poslušanost Radia Študent
Oddajnik Radia Študent pokriva širše območje Ljubljane - področje z okoli 500.000 prebivalcev - potencialnih poslušalcev.
Vodstvo
direktor ROBERT MOHORIČ
01-24-28-810
odgovorni urednik BOJAN ANĐELKOVIĆ
01-24-28-819
urednik glasbene redakcije BOŽIDAR PLESNIK
01-24-28-814
urednik redakcije za kulturo in humanistične vede JERNEJ KALUŽA
01-24-28-818
urednik redakcije informativnega programa MATEJ JANKOVIĆ
01-24-28-815
urednik univerzitetne redakcije FRANCI ISKRA
01-24-28-821
vodja tehnične službe DAMJAN DELAK
01-24-28-804
vodja službe za napovedovanje KATJA ŠUŠTERŠIČ
01-24-28-820
koordinator izvedbe programa MARTINA DERVARIČ
01-24-28-817
vodja ekonomsko propagandne službe ZALA VIDALI
01-24-28-807
administrator računalniškega sistema EDI ŠUC
vodja službe za fundraising in koordinacijo projektov ANA PLEMENITAS
01-24-28-811
administracija & finance ROBERT MOHORIČ
01-24-28-812
Vsebinska predstavitev
Radio Študent je ena najstarejših in največjih evropskih urbanih nekomercialnih radijskih postaj, ki oddaja študentski nekomercialni radijski program. Poleg ustvarjanja in oddajanja izobraževalnega, umetniškega, informativnega in glasbenega programa je enako pomembna tudi vzgojno izobraževalna vloga Radia Študent. RŠ vzgaja in izobražuje mlade za novinarska in druga dela na radijski postaji, hkrati pa s posvečanjem zahtevnejšim in zapostavljenim temam izobražuje poslušalstvo.
Radio Študent tedensko pripravlja in oddaja programe kulturno-umetniških, informativnih, izobraževalnih in glasbenih vsebin. Tako RŠ TEDENSKO ustvari 45 ur kulturno umetniškega, 21 ur informativnega ter 3 in pol ure izobraževalnega programa (vir: programska analiza, februar 1997), kljub temu, da nima nobenega sistemskega vira financiranja, kar je sicer za nekomercialne radijske postaje v razvitem svetu običajno.
Radio Študent že od pričetka delovanja pred dobrimi tremi desetletji promovira temeljne civilnodružbene vrednote, kot so dosledno uveljavljanje človekovih pravic, strpnost in spoštovanje različnosti, in spodbuja urban način življenja. Promoviranje teh vrednot poteka na dveh ravneh: na vzgojni, skozi program (kjer gre spet za dvojnost izobraževanja poslušalstva in avtorjev), in na praktični, ko RŠ s svojo drugačnostjo družbi ponuja ogledalo, v katerem lahko le-ta sproti preverja, v kolikšni meri je proklamirane vrednote pripravljena dejansko uveljavljati.
Programska politika
Temeljno vodilo programske politike Radia Študent je ustvarjanje programa, ki se ne prilagaja okusu povprečnega poslušalca komercialnih radijskih postaj, ampak skuša s podajanjem tehtnih vsebin na vseh področjih ustvarjanja dvigovati kriterije zahtevnosti poslušalstva.
RŠ pri svojem delu upošteva načelo neodvisnosti in do vseh virov moči (političnih, finančnih, ideoloških, verskih) vzdržuje kritično distanco in tako promovira človekove pravice posameznikov v boju proti inštitucijam. RŠ spremlja dogajanja na področjih civilne družbe, družbe in politike, kulture, glasbe, humanističnih ved, Univerze in dejavnost Študentske organizacije.
RŠ spremlja politiko predvsem z vidika kolizije političnih interesov s pravicami posameznikov. Ob zavzemanju za uveljavljanje človekovih pravic in integriteto posameznika RŠ v svojem programu še posebej izpostavlja načela strpnosti in solidarnosti. Zavzema se za pravice manjšin in marginaliziranih skupin in ščiti kulturno in jezikovno različnost.
Pri spremljanju dogajanja na področjih kulture in glasbe RŠ posebno pozornost namenja vsebinam, ki zaradi komercialne uniformiranosti medijskega prostora niso prisotne v ostalih medijih, a si medijsko pozornost s svojo kakovostjo zaslužijo.
Med osnovne poteze RŠ sodijo tudi tehtnost posredovanih informacij, ki jih pripravljajo sodelavci, ki so o dogajanju okoli sebe sposobni poročati ali ga komentirati s kritične distance neodvisno razmišljujočih mladih izobražencev, z dogmami neobremenjena ustvarjalnost in želja po eksperimentiranju, iskriva ironija, ki jo pogojuje trdna intelektualna drža in želja po pridobivanju informacij iz alternativnih, pogosto komplementarnih virov.
RŠ s svojim programom torej podpira pravico do komunikacije, svobodnega pretoka informacij in prepričanj, spodbuja kreativno izražanje, prispeva k demokratičnim procesom in pluralizmu družbe, spodbuja razvoj boljšega razumevanja v podporo miru, toleranci, demokraciji in napredku.
Radio Študent ima tudi močno izobraževalno funkcijo. Izobraževanje poteka na dva, med sabo dopolnjujoča se načina. Po eni strani se skozi delo na programu in za program izobražujejo njegovi sodelavci. Zavidljivo število vidnejših predstavnikov mlajše slovenske novinarske, voditeljske, p.r.-ovske, koncertno promoterske in studijsko tehnično producentske srenje je dalo skozi prav šolo RŠ. Brez njega ne bi bilo festivala Druga godba, Izštekanih, radijske igre Butnskala, udarnega slovenskega punk in rock'n'roll vala/preporoda konec sedemdesetih let,....
Specifičnost novinarske šole Radia Študent je že desetletja v tem, da poudarja odgovornost novinarja, a mu hkrati daje svobodo pri izražanju lastnega mnenja. RŠ je že konec šestdesetih let v slovenski medijski prostor kot prvi uvedel D.J.-a (avtorsko predstavljanje kakovostne glasbene produkcije), enako velja za voditeljske programe (njegova špikerska šola je bila vedno med vodilnimi v slovenskem prostoru) in tudi za delo tonskih tehnikov, ki so lahko vedno kreativno sodelovali pri soustvarjanju programa. RŠ v ustvarjanje svojega programa vključuje tudi prostovoljce in njihov prispevek še posebno ceni. Jasno je, da RŠ obenem z vsebinsko bogatimi vsebinami izobražuje tudi svoje poslušalke in poslušalce.
Radio Študent je trdno vpet v univerzitetni utrip. Poudariti je potrebno, da RŠ nikdar ni bil trobilo ustanovitelja, Študentske organizacije, Univerzitetne konference ZSMS ali njune naslednice ŠOU, ampak se osredotoča na težave študentk in študentov pa tudi mlajših generacij predavateljev v stiku z okostenelimi in zbirokratiziranimi univerzitetnimi institucijami. Tudi pri obravnavi problematike s tega področja je za sodelavce RŠ značilna kritična distanca, distanca neodvisno razmišljajočih mladih izobražencev.
Programska shema Radia Študent se od jeseni 1999 naprej postopoma spreminja. Obstoječe programske okvire nenehno nadgrajujemo z novimi rešitvami. Še naprej bomo krepili njegov civilnodružbeni segement. Na vstopu v novo tisočletje postaja očitno, da je Radio Študent še vedno najodmevnejši takrat, ko se trdno postavi za svoje "tradicionalne" vrednote, med katerimi so v prvi vrsti temeljne človeške pravice in njihovo uveljavljanje nasproti tistim strukturam v družbi, ki jih skušajo redno interpretirati v svojo korist. Veliko pozornosti bomo tudi v novem tisočletju namenili boju za strpnost, spoštovanje človekovih pravic in drugačnosti, in odločnemu nasprotovanju rasizmu, ksenofobiji in nacionalizmu. Še naprej se bomo ukvarjali z analizo medijev, tako doma kot v svetu, še posebej v državah nekdanje Jugoslavije... Skratka, na vseh področjih, od glasbe preko kulture do družbene analize in kritike, bomo promovirali teme, ki so marginalizirane in zaradi komercialne uniformiranosti medijskega prostora ne najdejo prostora v drugih medijih, si pa to po kakovosti in pomembnosti zaslužijo.
Odnosi med ustvarjalci programa Radia Študent in njegovim ustanoviteljem so v dolgih desetletjih nihali vzdolž celotnega možnega barometra. Najbolj ohlajeno točko beležimo sredi sedemdesetih let, ko je partijska celica Univerzitetne konference ZSMS pod etiketo zaščite študentskih interesov na vsak način skušala zbrisati z RŠ sodelavce, ki so bili brez študentskega statusa, saj so bili prav ti najpogosteje avtorji najbolj sočnih ekscesov v programu. Kljub temu so pobude po odcepitvi od ustanovitelja, ki so zrasle konec osemdesetih let v političnih logih izven Univerze, ki jih je zamikala takratna medijska moč RŠ, padle v vodo. Sodelavci RŠ s(m)o namreč po treznem razmisleku ugotovili, da lahko Radio Študent kot tak tudi v postsocializmu preživi le v okolju, ki tradicionalno stoji na predpostavkah akademske svobode, neodvisnega razmišljanja, stalnega raziskovanja in (samo)izobraževanja. To okolje je seveda okolje Univerze, oziroma konkretne oblike organiziranosti njenih študentov. Komercializacija RŠ ali njegova pretvorba v posredno glasilo ene od političnih strank bi pretvorila Radio Študent v eno od mnogih polanonimnih radijskih postaj v našem prostoru in mu odvzela tisti enkratni žar, ki še vedno živi v številnih segmentih njegovega programa, upamo pa, da bo po novih reformah programa in organiziranosti na RŠ ponovno postal zaščitni znak vsake njegove ure, če ne ne minute.
Programska politika Radia Študent kombinira osnovne značilnost radia skupnosti (community radio) in odprtega kanala (public channel). RŠ je kot radio skupnosti namenjen specifičnima ciljnima skupinama izobražencev in študentov, kot odprti kanal pa del svojega programskega časa odstopa civilnodružbenim skupinam in iniciativam.
Tudi z načini svojega dela išče RŠ neortodoksne in sveže pristope. Program Radia Študent ustvarjamo pretežno študentke in študentje, več kot 200 vsako leto. Pridruži se nam!
Zgodovina
Radio Študent, oziroma RŠ, je ena najstarejših evropskih študentskih in neodvisnih radijskih postaj. Nepretrgoma oddaja že od 9. maja 1969. Pomladi tega leta ga je ustanovila Študentska organizacija na Univerzi v Ljubljani. Zanimivo je, da je pobudo za njegovo ustanovitev dala takratna univerzitetna partija, ki je bila prepričana, da bo z ustanovitvijo radijskega medija, ki bo študentsko populacijo "hitro in objektivno" informiral o vseh, za študente aktualnih dogodkih in problemih, umirila vrenje med študenti ljubljanske univerze konec šestdesetih let. Zgodilo se je ravno nasprotno.
RŠ je že takoj po ustanovitvi postal pribežališče mladih nekonformističnih razumnikov z lastnimi, neuklonljivimi pogledi na dogajanje okoli sebe. Kljub temu, da so odgovorni in glavni uredniki radia, ki so prihajali iz vrst takratnih študentskih partijcev, redno nagrajevali politične ekscese v programu, ki so vznemirili vrhove univerzitetne partije, z izključevanjem iz radijske ekipe, je bil RŠ v času čistk v sedemdesetih letih v primerjavi s tiskanimi mediji (še posebej pogosto je bila na udaru Tribuna) v prijetnem zavetrju. V njem se je znašel predvsem zaradi posebnosti radijskega medija. Kljub govoricam po redakcijah, da njegov program redno spremljajo tudi "poklicni poslušalci", se je bilo skrbnikom za "objektivnost in naprednost" mladinskih glasil popolnoma nemogoče odzvati na vse diverzije njegovih sodelavcev, ki so se dogajale tudi na področju glasbe, literature in celo radijskih špic in montaž.
Prvih devet let je Radio Študent oddajal trourni (od poldneva pa do tretje ure popoldne) program na srednjem valu z neuglednega, lokalnega oddajnika (50 watov) v VIII. bloku Študentskega naselja, tako da se ga je dalo slišati (in še to le v solidni "internet" kvaliteti) le v posameznih delih Ljubljane.
Maj 1978 je mesec ponovnega rojstva RŠ. Točno na njegov deveti rojstni dan je začel delovati njegov novi UKV stereo oddajnik in radijske oddaje tistega poletja so postale uspešnice med ljubljansko mladino (med njimi tudi udarna punkovsko-rockerska oddaja Bodi tukaj zdaj Igorja Vidmarja in maratonska nadaljevanka o Beatlih, že naslednje leto pa so poslušalci RŠ enako zagreto poslušali danes legendarno radijsko igro Butnskala). Hkrati je RŠ razširil tudi svoj programski čas, na štiri ure dnevno in na štiri ure ob večerih ob koncih tedna.
V osemdesetih letih je RŠ stal na samem čelu (pretežno mladinskih) glasil, ki so postopoma odpirala takratne tabu teme in s pisanjem o njih tajala takratni sibirsko zamrznjeni medijski prostor. Začelo se je z Nazi punk afero leta 1981, ko je radio v protislovja pripeljal samega takratnega policijskega ministra, nadaljevalo z vročo polemiko okoli reforme izobraževanja in z brezkompromisnim pisanjem o problematiki takratne JLA in zaključilo z Ljubljanskim procesom leta 1988, v katerem je Radio Študent skupaj z Mladino odigral osrednjo medijsko vlogo in z njim dočakal obdobje najmnožičnejše poslušanosti v svoji dosedanji zgodovini. Obenem je (z dokončnim pokopom dolga leta obveznega prenosa popoldanskih poročil Radia Slovenija ob 15.30) razširil program proti večernem času in se leta 1991 dokončno razširil tudi na vse večere v tednu.
Devetdeseta leta so primorala sodelavce Radia Študent, da so se pospešeno ukvarjali z vprašanjem njegove identitete po padcu socializma. Takorekoč čez noč so se vsi mediji pretvorili v demokratične, odprte, "raziskovalne" in z ekipami dobro honoriranih ali celo redno zaposlenih novinarjev redno posegali tudi v sfere, ki so bile prej v domeni RŠ. Pod podobno hudimi pritiski se je znašla glasbena redakcija RŠ, ki se je naenkrat morala soočiti z ofenzivno MTV in množico komercialnih radijskih postaj, na katerih so imeli vodilne vloge tudi njeni nekdanji sodelavci. Podobno kot v osemdesetih letih se je RŠ najbolj znašel v nemirnih obdobjih, predvsem v času vojn v razpadajoči Jugoslaviji. Kot edini radijski medij v slovenskem prostoru se je lahko pohvalil tudi z odmevno oddajo za begunce. Februarja 1997 se je Radio Študent iz tesnih kletnih prostorov v VIII. bloku preselil v VI. in VII. nadstropje XIV. bloka, kjer ima končno na voljo optimalne prostorske in tehnične pogoje za izpeljavo programskega obsega, v katerega je zagrizel že v osemdesetih letih. Od maja 1998 naprej se da Radio Študent kot eno prvih tovrstnih evropskih radijskih postaj poslušati tudi po internetu in je tako dostopen po celem svetu.
Radio Študent je javno glasilo, ki ga je ustanovila Študentska organizacija Univerze v Ljubljani.
