Na izoliranem arhipelagu 33 otokov v perzijskem zalivu, bogatem z nafto in zemeljskim plinom, biseri in številnimi rudninami, predvsem pa z izjemno geostrateško lego, se dogajajo ne le sistematične kršitve človekovih pravic, ampak se je za ohranjanje in napredovanje trenutno prevladujočega svetovnega politično-gospodarskega ustroja najmanjšo arabsko državo dobesedno vzelo za talca. Dobrodošli v Bahrajnu.
>>

Svet se je znašel v krizi, v krizi je Evropa, v krizi je Slovenija. To je očitno. Ni pa finančno dolžniška kriza, na katero najprej pomislimo, edina kriza, ki smo ji priča. Niti ni najbolj usodna. >>

Tik pred novim vladnim varčevalnim predlogom in poslednjimi pogajanji s sindikati javnega sektorja so se najbrž večini prebivalcev Slovenije v podzavest trdno vtisnili argumenti, s katerimi vlada že od svojega nastopa poudarja domnevno pomembnost javnega varčevanja. Argumenti, s katerimi te ukrepe zagovarjajo kot absolutno nujne, tako vsebinsko kot časovno, pa so večkrat zavajajoči tako po vsebini kot po strukturi. >>

Vse bolj postaja jasno, da namen vladnih ukrepov ni omogočiti dvig gospodarske rasti, temveč globoko in trajno predrugačenje družbe in njenih sistemov. Kaj je torej končna vizija sedaj vladajoče ekipe? Beseda vizija sicer implicira prihodnost, vendar se moramo za razumevanje namenov vlade ozreti v preteklost. >>

Kljub za koledar previsokim dnevnim temperaturam družbeno ozračje še bolj segrevajo iracionalne napovedi vlade o varčevanju na vseh ravneh, predvsem pa seveda tam, kjer je najlažje, pri množici. A ker si narod vlado izvoli sam in je za tegobe, ki ga bodo doletele v prihodnjih mesecih, posledično kriv sam, se bomo raje kot s preteklimi grehi ubadali z grehi, ki nas bodo tepli v prihodnosti. >>

Predvčerajšnjim padel družinski zakonik so vsekakor še dodatno začinili nasprotniki zakonika. Če jih je bilo že malo težko poslušati med referendumsko kampanjo, so z izjavami po referendumu in na voliščih dosegli svoj vrhunec. To sicer lahko označijo kot napad nestrpnosti na klene Slovence, ki hočejo družbi dobro za razliko od zagovornikov zakonika, ki vidijo samo drevo, okoli katerega se oklepajo, ne pa tudi celotnega gozda, ki zaradi oklepanja okoli enega drevesa propada. Slednji stavek oziroma nekaj...
>>

Pet dni pred referendumom o družinskem zakoniku vsebina tokratnega OFF komentarja ne more in sme iti mimo te tematike. S stališča akutalnosti so morda na isti ravni zgodbe družine Vaskrsić, poslancev Simič in Meršol ter verjetno tudi obeležitev dneva varčevanja z energijo, ki je bil v soboto. Od vseh omenjenih tem je za vsakdanje življenje najmanj relevanta gotovo referendumska vročica o Družinskem zakoniku. >>

Prav smešno je v današnjem času, ko težimo k tako imenovani zdravi družbi, kako precizno gospodarstveniki preračunavajo, koliko denarja lahko poberejo od alkohola in tobaka oziroma koliko lahko ti dve substanci navržeta v proračun skozi trošarine. Ministrstvo za finance je namreč včeraj predlagalo uredbo, s katero bi se s 1. aprilom zvišale trošarine na alkohol za 10 odstotkov. Po preciznih izračunih ministrstva bi takšen ukrep v proračun na leto navrgel dodatnih 9,3 milijona evrov.
>>

V otroški reviji Ciciban, ki se je verjetno vsi dobro spomnite iz svojega zgodnjega otroštva, so pred nekaj dnevi objavili zgodbico o nenavadni družini - hčerki z dvema očetoma. Zgodbica to nenavadno družino simpatično postavlja v navadne okoliščine, v katerih živijo svoje popolnoma navadno življenje. Hčerka se guga na gugalnici, očeta pa kuhata kosilo, pijeta kavo in pečeta pecivo. >>

Socialno omrežje Facebook se je v preteklosti že večkrat znašlo pod pritiskom zaradi kršenja zasebnosti svojih uporabnikov, ki so se mu večkrat uprli med spreminjanjem pogojev o zasebnosti, ki jih je podjetje prilagajalo zelo arbitrarno. Uporabniki večkrat računamo, da bo pogoje uporabe prebral nekdo bolj angažiran, nato pa bomo na nepravilnost opozorjeni čez kakšen ustaljen medij. Po neimenovanih raziskavah se tako odloča vsaj 70 odstotkov uporabnikov pametnih telefonov. >>

Dogovor je sklenjen. Gčiji druga pomoč v višini 130 milijard evrov javne pomoči ter odpis 107-ih milijard dolgov s strani zasebnih upnikov. V zameno nadaljnje zategovanje pasu ljudi in za ljudi pomembnih sektorjev družbe. >>

Ni le predvolilni čas primeren za takšne in drugačne floskule, kot kaže, velja podobno tudi za čas po volitvah. Po potrditvi nove vladne ekipe smo bili deležni domislice z bore malo smisla, in sicer, da gre pri novi vladi za najbolj izkušeno ekipo, ki jo Slovenija v tem trenutku premore. Ne samo, da so takšne trditve naravnost glupe, v nekaterih primerih so povsem nesmiselne. Tak primer je gotovo imenovanje Karla Erjavca na mesto ministra za zunanje zadeve. >>

Nekatere teoretske definicije kiberprostor pravilno izpostavljajo kot polje, kjer se bijejo bitke, deloma neodvisne od prejšnjih nacionalnih, kulturnih in političnih okvirjev oziroma zamejitev. Težje pa bi pristali na tovrstno razmišljanje v navezavi na ekonomsko sfero, češ da staromodna razmerja tržnega kapitalizma niso platforma za reguliranje materialnih odnosov v kiberprostoru. >>

Če so se nekateri čudili neverjetni poljubnosti združevanja resorjev, kar so populistično v predvolilnem obdobju obljubljale domala vse zdajšnje parlamentarne stranke, potem se ne gre čuditi tudi dokaj veliki poljubnosti pri izbiri ljudi, ki bodo v prihodnje vodili stara in na novo ustanovljena ministrstva. >>

Z Janšo je ogrožena svoboda, z Jankovićem pa naše duše. Parafraza predvojne izjave Winstona Churchilla, ki je na mesto podalpskih akterjev izvorno vstavil Adolfa in Jozefa Džugašvilija, je seveda pretirana, a slikovita in naj pokaže, da dobro in učinkovito vodstvo ni spontano. Še manj samoumevno. Je presek stanja duha državljank in državljanov, njihovih predstavnikov, mednarodnega okolja in časa. >>

Z včerajšnjim dnem je 14 spletnih medijskih ponudnikov v okviru sistema Piano začelo z zaračunavanjem dela ali celotne vsebine na medmrežju. Čeprav je sistem plačljivih spletnih vsebin po slovaškem vzoru še v začetni fazi, pa lahko s svojo povezovalno-monopolno naravnanostjo krepko spremeni domačo spletno medijsko krajino. >>

Soglasna odločitev sveta Virantove državljanske liste, da v sredo v Državnem zboru za mandatarja ne bodo podprli Zorana Jankovića, preseneča vsaj toliko kot lanska zmaga Pozitivne Slovenije na predčasnih državnozborskih volitvah. Poleg tega so sklenili še, da z njim ne gredo v koalicijo, bodo pa po besedah Viranta, če Janković postane mandatar, konstruktivna opozicija. Virant je sicer pojasnil, da so se za to odločili zaradi prevelikih programskih razhajanj. Pa je to res glavni razlog? >>

Pregovorno leto 2012 je pred nami. Svet še vedno obstaja, prav tako stari dolgovi. 2012 sicer ni jubilej, kot se je v stari zavezi imenovala osvoboditev zasužnjenega po petdesetih letih dela, saj si je vendar lažje predstavljati konec sveta kakor konec kapitalizma, kot je našo perspektivo lakonično strnil filozof Slavoj Žižek. >>

Pismo, objavljeno na strani SDS, ki žali velik del populacije slovenskih državljanov, je dobilo svoj epilog tudi v oddaji Pogledi Slovenije. Sicer so se tam vsi strinjali o neprimerni vsebini pisma in da je bila njegova objava slaba poteza druge največje stranke, vendar pa bomo skušali pokazati na absurdnost nekaterih argumentov, s katerimi so nekateri tamkajšnji gosti implicitno vendarle hoteli braniti stranko SDS. Osredotočili se bomo na sociologa Boruta Rončevića. >>

Velika Britanija je po petkovem zasedanju vrha Evropske unije postala grdi raček te skupnosti. Britanski premier David Cameron je namreč z vetom onemogočil spremembe v lizbonski pogodbi, ki bi unijo povezale v fiskalni pakt in ji tako pomagale ublažiti posledice dolžniške krize in utrditi majavi evro. >>

Jug, ki so ga izvolili, ni Jug, ki bi v bistvu moral biti izvoljen. Jug, ki naj bi mu po tedniku Družina pripadal Janković, ni globalni Jug. Zoki pač ni iz Chiapasa niti Porto Allegreja niti iz vrst indijskih kmetov. Zoki ni niti iz Srbije, ampak iz Mercatorja. >>

Zasedba Filozofske fakultete ima posebno, strateško mesto. Ena od osrednjih kritik protestnikov sledi procesu pretvarjanja visokošolskega izobraževanja v tehnično delo, ki se vse bolj prilagaja potrebam trga. Da je ob tem problem še posebej velik ravno na Filozofski fakulteti, katere kritična in humanistična temeljna znanja niso enostavno prevedljiva v logiko profita, je očitno, antagonizem pa lepo ponazarja dogodek pred začetkom zasedbe. >>

Ameriški predsednik Barack Obama preživlja enega diplomatsko najbolj dejavnih mesecev svojega mandata. Če se je v slabih treh letih od vstopa v Belo Hišo moral ukvarjati predvsem s podedovanimi kriznimi žarišči in ga je na novem delovnem mestu pričakal še razmah globalne gospodarsko-finančne krize, lahko vidimo v letošnjem novembru začetek odločne konkretizacije novega Obamovega geostrateškega načrta. Njegovo težišče se nepreklicno seli z Atlantika in Bližnjega vzhoda na azijsko-pacifiško regijo. >>

Vstop Zorana Jankovića in Gregorja Viranta na predčasne parlamentarne volitve je med drugim prinesel tudi debate o zakonu o Radioteleviziji Slovenija, ki ureja predvolilno kampanjo na nacionalni medijski hiši. Letošnja predvolilna kampanja na RTV-ju je sicer korak naprej k bolj enakomernim možnostim strank, še vedno pa so bile v neuradnem delu močno favorizirane tiste, ki jim javnomnenjske raziskave kažejo najbolje, in to je bil samoumeven kriterij za njihovo ekskluzivno pozicijo. >>

Tako je grška situacija, ki se je namesto z referendumom trenutno razrešila s Papandreoujevim odstopom in napovedjo oblikovanja začasne instrumentalne vlade, razlog za proslavo ponovne zmage na strani evropskega in svetovnega finančnega esteblišmenta. In če se bodo potrdila vse močnejša znamenja, po katerih bo kot predsednik nove grške vlade nastopil nekdanji podpredsednik Evropske centralne banke Lukas Papademos, to seveda ne bo naključje, ampak idealni zaključek pričujoče naracije. >>

Brezposelni mladi, matere samohranilke, imigranti in etnične manjšine se nahajajo na margini trga dela in niso zastopani v večjih, medrazrednih koalicijah in drugih zastopstvih države blaginje in države kot take. Rezultat je, da so najtežje zaposljivi ekonomsko, socialno in politično depriviligirani, posledično pa bolj ranljivi pred različnimi oblikami socialne kontrole ali omejitvami na področju družbene blaginje. >>

Predvolilnemu brbotanju in osvoboditvi Libije je v zadnjih dneh medijski čas in prostor jemal maratonski boj med Slovenijo in Azerbajdžanom za konec leta izpraznjeno mesto nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov v okviru vzhodnoevropske skupine. >>

Za kaj namreč gre pri zasedbi ploščadi na Bavarskem dvoru? Gre za odpiranje prostora za debato, za sprožanje začetka nekega procesa. Gre za ugrabitev, da ne rečemo osvoboditev, diskurza, ki je bil predolgo talec sil, ki ne znajo in nočejo misliti odgovora na vprašanje: zakaj spremembe? Gre za to, da po tem, ko se bodo pospravili šotori in umaknili transparenti, nekatere ideje ne bodo več samoumevne. >>

Aktivisti civilne iniciative Occupy Wall Street že več kot tri tedne vztrajajo v parku Zuccotti na Manhattnu, v neposredni bližini samega centra svetovne finančne dejavnosti. Z vztrajnostjo je protestnikom zaenkrat uspelo pritegniti pozornost širše ameriške in tudi svetovne javnosti. Ta pa sama po sebi ne bo dovolj, da bi njihov glas in sporočilo dosegla otipljivejše učinke na prihodnji razvoj občutljivih tem, ki jih naslavljajo. >>

Od španskega 15. maja, preko ameriškega 17. septembra do domačega 4. decembra. Ne glede na to, katera od uveljavljenih političnih sil bo v Sloveniji zmagala na prihodnjih volitvah, je jasno sledeče. 4. december na koledarju zagotovo ne bo izstopal toliko kot 15. maj ali 17. september. >>