Hoja ni nekaj samoumevnega. In tudi ni ena ampak jih je mnogo in bolj so odvisne od podlage kot od zavesti hodca. Podlage delajo hoje in hoje zavesti, pa vendar imamo sposobnosti izumljanja novih načinov gibanja. Problem je le, da teh sposobnosti v popolnem urbanističnem redu ne rabimo. Fašizmi niso le politične narave, tudi mesta se lahko 'čisti'. A dokler bodo razpoke ... >>

Topografski prostor - linije - režimi izključevanja - obstoj Drugega - pardon, kode - RŠ bedak - ujemanje točk - dve isti razliki - gentrifikacija utiša ali preglasi - javni prostor in male ekonomije - paradajz.

Srbija je polna pojmov. >>

Popotniška noga se je na Kašubih ustavila v Jasieniu, vasici z nekaj več kot 400 prebivalci. Vsako leto novembra v Jasieniu nekaj lokalnih entuzijastov organizira tridnevni festival pod imenom »Jasien teatralna«. »Jasien« v slovenskem prevodu pomeni »jésen«, simbolika dotičnega drevesa pa se je v zgodovini pogosto pojavljala v mitologiji več severnoevropejskih ljudstev; jésen tam predstavlja nekakšno os sveta, ki med seboj povezuje nebeško, zemeljsko ter podzemno. Podobno povezujoč pa je tudi ta festival. >>

Se vam je ob obisku kakšnega tujega mesta že kdaj zdelo, da ob raziskovanju ulic, podhodov, parkov in dvorišč vsake toliko naletite na specifičen vonj, ki se vsaj na videz pojavlja na nekih točkah ne glede na to, kaj oziroma kje te točke so? Tudi Novi Sad ga je imel. >>

V torek, 30. avgusta, prisluhnite pismu iz Avstralije, ki premleva aktualno družbeno in kulturno-umetniško situacijo v tej daljni deželi: kaj Avstralci praznujejo in slavijo, kakšne filme gledajo in kakšne razstave obiskujejo? Zakaj je Avstralija še vedno - čeprav kompleksen in specifičen - zgolj odvod matere Evrope? Več o vsem tem v nadaljevanju... >>

Eno pismo je prekratko, da bi lahko opisali vse lepote glavnega mesta, Calgarija, pristanišča z zapeljivimi stavbami in še bolj dragoceno univerzo, grajenega proti hribu, ki ga obdaja trdnjava iz belega, svetlečega se kamna. Prekratko je tudi za opis vseh gastronomskih dobrot otoka, od slaščic, sirov, testenion in vina. Mogoče pa vseeno lahko ponese nekaj čarov tega pastirskega otoka, potopljenega v modrino Mediterana, ki ga velja obiskati takrat, ko na njem ne dopustuje polovica Italije. >>

Sedaj, ko smo nehali hoditi po strogem centru, polnem slastnih sladoledov in dobrih pic ter svetoskrunsko dragih trgovin z usnjenimi izdelki, pridemo čez reko Arno spet na ulico. Spet se potopimo v hrup skuterjev in malih kamiončkov, ki gredo tudi mimo Pallazza Pitti, še ene kultne znamenitosti. Vročina in muzeji, galerije in cerkve so nas tako izmučile, da se to pismo končuje ob sončnem zahodu. Takrat mesto še vedno neprekinjeno buči, vi pa se ob svežini Chiantija zazibate v zaslužen spanec.
>>

Na spletu obstaja kar nekaj organizacij, ki popotnikom ponujajo rešitev do brezplačnih nočitev. Med njimi so couchsurfing.com, hospitalityclub.org in globalfreeloaders.com. Brian Thacker, avstralski pisatelj potopisov, bloger in svetovni popotnik, objadra cel svet in se poslužuje treh prej naštetih kavčarskih organizacij. V njegovem delu "Couch Surfing – Od kavča do kavča okoli sveta" prebiramo najrazličnejše zgodbe še bolj različnih ljudi. >>

Konference – velike in majhne – zaprto-odprte, namenjene samopromociji, druženju, spoznavanju, networkanju, prezentacijam in preizpraševanju lastnih in tujih pozicij. Na polju uprizoritvenih umetnosti sodi med največje tovrstne dogodke Performance Studies International, ki je zasnovana kot mobilna enota se vsako leto preseli v drugo državo. Pri tem pa v premislek ponuja temo, tako široko, da je vanjo mogoče stlačiti prav vse. Tokrat je v središče postavila tehnologijo, spomin in scenske umetnosti. >>

Približno dvourna vožnja do Gradca se splača iz več razlogov, še najbolj pa se je pretekli podaljšan vikend, dogajal se je namreč še enajsti Springfestival. Ta je svoje poslanstvo predstavljanja markantnih elektronskih vibracij letos prvič razširil še na konferenco o elektronski umetnosti, dizajnu in tehnologiji, kar ga brez pardona umešča med enega izmed bolj kul evropskih festivalov. >>

26 let življenja. 26 let truda za promocijo tako imenovane eksperimentalne umetnosti. Festival a/d Werf je interdisciplinarni kolaž, ki poskuša pod svoje okrilje strpati zelo širok nabor estetik, disciplin in predvsem generacij, prostorov predstavljanja, umeščanja znotraj kulturnih in arhitekturnih kontekstov. Sklicujoč se na politično korektnost ... >>

Da Bruselj postane zanimiv, je treba ven iz zemljevida. Tam mesto končno dobi vonj. Hrano, ki je dejansko užitna. Smeti na cesti, ki dokazujejo, da v njem sploh nekdo živi. Supermarkete, kjer si lahko človek kupi normalne piškote in ni več odvisen od posiljevalskih vafljev in pralinov. Narečno francoščino. In zakotna gledališča, ki so itak vedno zaprta. >>

Za simptomatičnim nazivom Share Conference: Social, Media, Music se je pretekli konec tedna v Beogradu premierno zgodil tako imenovan področni festival nove vrste. V tridnevno dogajanje, od četrtka do sobote, je zapakiral več kot 100 različnih dogodkov, predavanj, koncertov in performansov, ki se tematsko gibljejo okoli razvoja in uporabe novodobne tehnologije, internetnega in socialnega aktivizma, glasbe ter raznovrstne umetnosti s področja novih medijev. >>

Učinek prihoda v New York je za vsakega obiskovalca nekako monumentalen, pa čeprav ne pluje več mimo gigantskega kipa svobode, ampak se zgolj spusti na letališče JFK. Na vsakem koraku so subtilni znaki, da je prispel v center vesolja. S tem se strinja večina prebivalcev Velikega jabolka, a podobnih vozlišč na svetu je več in tudi New York izgublja del svoje stare slave. Če je mesto kulturna in finančna prestolnica sveta, je na prvi pogled vse bolj jasno, da se prvo v veliki meri umika drugemu ... >>

V Rimu se obnašaj po rimljansko! To je metropola, ki lahko spremeni tudi najbolj sramežljivega Angleža. Ko je mlada punca iz Londona, rojena in vzgojena v Kairu, pred Fontano di Trevi razprla roke močnemu dežju in se prešerno smejala, se mi je posvetilo, da lahko Rim okuži prav vse. Čeprav mi ni bilo jasno, ali jo je zapeljal topel novembrski naliv ali Ocean, ki jo je opazoval iz sredine Fontane di Trevi. >>

Novembru navkljub je mesto polno turistov in zdi se, da vsi hitijo v zavetja galerij in muzejev pred dežnimi prhami, ki v tem času očitno ne jenjajo rade. Zatorej sem se moral spopasti z vrstami pred Musée d'Art Moderne, kjer so bila razstavljena dela razvpitega in meni priljubljenega ameriškega umetnika Jean-Michela Basquiata. Moja tehnika spopada je bila ta, da sem se zaradi časovne stiske oglasil pri sosednji galeriji imenovani Palais de Tokyo. >>

Številni štanti so bili razporejeni v štirih halah, v eni od njih pa so se nahajali celo v dveh nadstropjih. Število vseh založb, ki so sodelovale na sejmu, je presegalo številko 800, vse skupaj pa se je dogajalo na površini, večji od 31 tisoč kvadratnih metrov. Res gre za ogromen sejem, za ogled katerega človek potrebuje najmanj cel dan, v kolikor se mu uspe spretno prebijati skozi skorajda nepregledne mase ljudi. >>

Gradsko saobraćajno preduzeće Beograd, ali krajše GSP, je ekvivalent ljubljanskemu LPP-ju. Le da je glede ne velikost mesta, ki šteje okoli milijon in pol prebivalcev, mnogo večje. Če se po Beogradu odločiš premikati z GSP-jem, kar je glede na razdalje poleg ne ravno poceni taksija pogosto edina varianta, lahko izbiraš med avtobusi, tramvaji in trolejbusi. Če seštejemo vse linije skupaj, se število giblje okoli 150 ... >>

V tokratnihPismih iz tujine smo prisluhnili komentarju o trenutnem kulturnem utripu Beograda, ki čaka na renovacijo (simbolno ali fizično) številnih javnih ustanov, ter brezkompromisni razprodaji državnih knjigarn v mestu, ki prehajajo v roke nepremičninskega lobija.
Več v nadaljevanju... >>

Ferropolis je mesto iz železa, spremenjeno v odprti muzej, ki svojo infrastrukturo ponuja različnim kulturnim dogodkom. Ogromne železne konstrukcije, nekakšni bagri-velikani so v času svojega delovanja služili za miniranje in odkopavanje rjavega premoga, danes pa zapuščeni veličastno mirujejo na koncu manjšega polotoka, ki sega v umetno jezero. Pretekli konec tedna so bagrom, poimenovanim »Komar«, »Meduza«, »Dvojčka« ter »Mad Max«, že trinajstič nadeli uhane v obliki disko krogel. Začel se je Melt. >>

Današnje pismo je prispelo iz Berlina, ki je bilo pred dnevi priča koncu velike nogometne evforije. Ob 16. uri govorimo o privoščljivosti, ponižanju in perspektivnosti. O tem, da misel, da je nogomet šport, ki ga igra 11 mož na vsaki strani, na koncu pa vedno zmagajo Nemci, morda izgublja svojo veljavo. Ali pač?

>>

V letalu začutim sočutje do stevardes, ki so kot majhne sanjale o spoštljivem poklicu, ki ga opravljajo najožja, najbolj visoka in najlepša dekleta. Ker pa so se prepozno rodile, morajo potnikom na vsakem koraku še kaj prodati. Po hudi turbulenci pristanemo nekje blizu Trsta, vreme je soparno, bliža se nevihta, bankomat ne dela in nihče ne govori angleško. Do Ljubljane je še ura in pol. >>

Ker pri nas za marsikoga - z recesijo ali brez - velikokrat kruha ni, tistih nekaj drobtin, ki ostanejo, pa pozobljejo študentje, sem se odločila, da težke čase prebrodim v sončni Avstraliji - v državi, ki obeta delo in dober zaslužek. Avstralija je prelepa in kot ena najbogatejših držav, z enim od najbolj lagodnih življenjskih stilov na svetu, tudi svinjsko draga. Tako mora popotnik, ki v Avstralijo pride za dalj časa, s seboj prinesti debelo denarnico ali pa, kot naredi večina, se zaposliti ... >>

Berlinski dokumentarni forum je svojo prvo edicijo doživel pretekli teden v Hiši kultur sveta. Festival se odloča zavrniti klasično konceptualiziranje dokumentarnega kot objektivnega posnemanje resnice ter velikopotezno postaviti nova pravila. >>

Na 27. Tjednu suvremenog plesa smo si ogledali premiero Rosane Hribar in Gregorja Luštka "To Whom It May Concern?", v Zagrebačkem kazalištu mladih pa prestregli Frljićevo "Pomladno prebujenje". >>

Vizualni film bedna Animal Collective in vizualnega umetnika Dannyja Pereza je premiero doživel letošnjega januarja na festivalu Sundance, 18. maja pa se je ustavil tudi v Berlinu... >>

Berlinska publika naj se torej zabava, večno prestrašeni pa naj bodo še naprej na Bližnjem vzhodu. Pa če ste imeli ob omembi Judov kakšne druge asociacije kot holokavst, se misli nanj ne boste smeli in mogli otresti čez slaba dva tedna na četrtem Judovskem festivalu Zagreb. Njegov predsednik, gospod Lustig, v uvodnem spletnem nagovoru piše, da bo »festival poskušal spomniti na dneve, ko je norost vladala svetu, in na čas, za katerega večno molimo, da se zopet ne ponovi.«
>>

Poslanstvo festivala Crossing Europe v Linzu že od samih začetkov korenini v doslednem prikazovanju sodobne evropske filmske produkcije in podpori lokalnih avstrijskih ustvarjalcev. Prostorsko zgoščeno festivalsko dogajanje obiskovalcem ponuja odlično priložnost za relativno neformalno druženje z mednarodno zasedbo filmskih ustvarjalcev, kritikov in cinefilov. >>

Najbolj je presenetilo prav dejstvo, kako nenavadno normalna je bila predstava. In če te mediji poimenujejo kontroverzna umetnica, se pač soočaš z velikimi pričakovanji publike, ki je v Berlinu predvsem vajena vsega. Resno provokacijo v vlogi Jezusa, v zelo minimalistični formi, ki bi naj bila Peaches pisana na kožo, je izzval Klaus Kinski s predstavo Jezus Kristus Odrešitelj leta 1971. >>

Ostanki komunizma na Češkem... >>