V zadnji oddaji Cigule migule pred poletnimi počitnicami se bomo posvetili začetkom človekove glasbene ustvarjalnosti. Tako bomo še zadnjič nakazali možni obseg pojma etnomuzikologije, ki smo ga v preteklih oddajah razširili z izsledki zoomuzikologije in bioakustike. Naše izhodišče bo 45.000 let stara paleolitska piščal, ki so jo slovenski arheologi leta 1995 pod vodstvom dr. Ivana Turka našli v jami Divje babe I v dolini reke Idrijce.

>>

Že v prejšnji oddaji smo predstavili novo zgoščenko vojaških ljudskih pesmi z naslovom Regiment po cesti gre, ki jo je izdal Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU, v Ljubljani. Zgoščenka poda celovit in vsebinsko ter oblikovno bogat pregled slovenskih ljudskih pesmi povezanih z vojsko in vojaščino. S pomočjo terenskih posnetkov na njej in spremne besede lahko tako spoznavamo različne funkcije in rabe vojaških pesmi, ki so se pele bodisi za dvig morale v sami vojski, za premagovanje bolečine ob odhodih na služenje vojaškega roka, kot tudi v spomin ali za slavljenje junaštev v gostilnah ter v opomin dekletom na vasovanjih. Nenazadnje se je skozi ljudske pesmi beležilo, dokumentiralo in sporočalo o dejanskih dogodkih, vojnah in osebnostih povezanih z njimi... (v celoti...) >>

Danes beležimo dogodke, družbeno dogajanje in družbene spremembe predvsem skozi medije. Vsakovrstni dogodki pa odsevajo tudi skozi duhovno človeško dejavnost in umetnost ter nenazadnje, podobno kot v tradicijskih družbah, skozi posamezne popularnoglasbene pesmi ali skozi pesemski repertoar določnih družbenih skupin. V sodobni kulturi, ki jo določajo predvsem mediji, to poteka na povsem drugačne načine kot v tradicijskih družbah, kjer je bila duhovna kultura in umetnost edini kanal, skozi katerega so ljudje sporočali o dogodkih in jih komentirali ter skozenj izražali svoja občutja, povezana z njimi in z življenjem nasploh. Dogodki, ki najbolj odmevajo in se ustalijo skozi ljudsko umetnost in ljudsko pesem pa so tisti, ki najbolj temeljno zaznamujejo človeka in družbeno skupnost. To pa so, če se osredotočimo predvsem na družbo in manj na posameznika, predvsem veliki naravni in družbeni dogodki in preobrati; na eni strani tako predvsem naravne katastrofe in na drugi vojne... (v celoti...) >>

V prejšnji oddaji Cigule migule smo postavili tezo, da je mogoče pojem glasbe razširiti tudi na druge živalske vrste. Med raznolikimi akustičnimi signali, ki jih proizvajajo živali namreč lahko odkrijemo tudi nekatere glasbene elemente – npr. zapletene vzorce in ritme, alternacijo, posnemanje drugih zvokov, petje v tonalnih načinih, petje v sozvočju z drugimi primerki vrste in celo nekakšen ples v ritmu svojega napeva.

>>

Žabe kvakajo, psi lajajo, mačke mijavkajo, ptice pa POJEJO. V današnji oddaji Cigule migule bomo pogumno razširili področje etnomuzikolgije tako, da bomo posplošili njen predmet raziskovanja. Če so lahko »etnomuzikologi« v 19. stoletju premagali evropocentrične predsodke in začeli raziskovati neevropske glasbene kulture, zakaj ne bi danes premagali še antropocentičnih predsodkov in področje raziskovanja razširili tudi na »glasbo« živali, npr. petje ptic, kitov ali oglašanje žuželk?

>>

V zadnji oddaji Cigule migule smo predstavljali in ocenjevali novo zgoščenko Al' že spiš? ali Kako uspavamo v Sloveniji, danes pa bomo z nje prisluhnili še nekaj zanimivim primerom uspavank. Kot smo povedali v prejšnji oddaji, prinaša zgoščenka kar se da širok spekter uspavank, tako po vsebinski kot oblikovni plati ... >>

Nekaj dni pred prazniki, posvečenimi tradiciji ljudskega uporništva na Slovenskem, bomo v oddaji Cigule migule predstavili dva primera partizanskih pesmi, ki bi ju lahko šteli za ponarodele oz. ljudske. >>

Katarina Juvančič in društvo Folk Slovenija so v sodelovanju s študenti in študentkami 4. letnika etnologije in kulturne antropologije na Filozofski fakulteti pred kratkim izdali zgoščenko z naslovom Al' že spiš? ali Kako uspavamo v Sloveniji, ki pomeni skorajda v vseh pogledih presežek in dobrodošlo novost v našem kulturnem prostoru. Zgoščenka prinaša namreč terenske posnetke uspavank, ki so jih študentje, študentke ter drugi snemalci in avtorji posneli na področju Slovenije, pri čemer pa se niso omejevali zgolj na slovensko prebivalstvo, niti ne na zgolj t.i. tradicionalne pesmi ter na njihove rekonstrukcije... (v celoti...) >>

Eden izmed kriterijev za prepoznavanje pravih otroških pravljic bi lahko bila njihova krutost: vse klasične zgodbe, namenjene vzgoji mladih duš v krepostne odrasle, so polne prizorov krvavega nasilja, usodnih zapletov in krutih krivic.

>>

Danes poslušamo spominsko pesem Dvanajst deklet na delo gre, ki govori o dvanajstih dekletih, ki gredo na delo, vrne pa se zgolj ena. Ostalih enajst namreč utone pri prečkanju Drave. Med drugim je zanimiv pri tej pesmi tipičen ljudski način petja, saj pevki, v nasprotju s kakšnim kultiviranim zborovskim petjem pojeta zelo naravno, na pol grleno, zategnjeno in precej glasno... (v celoti ...) >>

Spominske pesmi, ki so jim ponekod rekli tudi slovesa, so bile posebne pesmi, ki so jih ljudje zložili za spomin ali v slovo točno določenim umrlim ljudem. Navadno so te pesmi zložili predvsem naglo umrlim, ponesrečenim ali ubitim ljudem, v njih pa so opisovali dogodke, povezane z njihovim življenjem in smrtjo... (v celoti...) >>

V današnji oddaji Cigule migule si bomo ogledali ekstremni primer prekrivanja umetne in ljudske glasbe, ki se včasih pripeti preveč gorčim folkloristom, ki skušajo v svojih raziskavah ljudske kulture zajeti njeno čisto, sublimirano bistvo. Ker ga ne najdejo (o razlogih zakaj smo govorili v naših prejšnjih oddajah), si ga preprosto izmislijo. Danes se bomo ustavili pri primeru velikega slovenskega folklorista Franceta Marolta, s čigar zborovsko priredbo ljudske pesmi Ribniška smo tudi pričeli.

>>

Marsikatera pesem, ki jo poznamo od Prešerna ali kakšnega drugega slovenskega pesnika izhaja prvenstveno iz ljudskega izročila, ki so ga pesniki in drugi izobraženci, predvsem v dobi romatnike ohranjali na svojstven način. Pesmi, ki so jih našli med ljudstvom niso zgolj zapisali takšne kot so jih slišali, temveč so se počutili dolžni le-te tudi prilagoditi meščanskemu okusu časa ter jih zato tudi umetniško obdelati. S tem so potvarjali njihovo podobo, katero lahko iz njihovih zapisov zaradi tega kasneje le stežka rekonstruiramo... (v celoti...) >>

V današnji oddaji bomo na kratko spregovorili o medsebojnem vplivu visoke, torej umetne glasbe in ljudske glasbe, ki odraža seveda splošno interakcijo med obema družbenima plastema. Že dolgo namreč v znanosti obstaja zavedanje, da glasba ali drugi kulturni elementi niso statičen in nespremenljiv fenomen. V tem smislu tudi pojma »avtentičnosti« in »čistosti« določenih oblik in žanrov nista primerna, saj nobena glasbena kultura ne obstaja ločeno ali izolirana od drugih kultur s katerimi je v stiku, bodisi geografsko ali kako drugače. Na tem mestu je mogoče govoriti le o bolj ali manj trdnih in bolj ali manj izoliranih glasbenih kulturah... (v celoti...) >>

Potem, ko smo v zadnji oddaji Cigule migule predstavili novo nadaljevanje Otroške pesmarice, v zadnjem času referenčne izdaje slovenskih otroških ljudskih pesmi, si bomo danes ogledali konkretni primer otroškega poustvarjanja ljudske glasbe, ki se spretno izogniba primežu običajnih šolniških didaktično-metodičnih prijemov. Predstavili bomo Otroško folklorno skupino Laštrce, ki jo vodi znani slovenski raziskovalec in poustvarjalec istrske ljudske glasbe, Marino Kranjac.

>>

Tokrat v oddaji Cigule migule predstavljamo in ocenjujemo novo izdajo slovenskih ljudskih otroških pesmih, pesmarico in CD z naslovom »Otroška pesmarica 2 – Slovenske ljudske pesmi«, ki je izšla konec lanskega leta pri Mladinski knjigi... (v celoti...) >>

Ljudje dojemamo in vrednotimo glasbo praviloma na podlagi lastnih izkušenj, ki izvirajo iz družbe v kateri živimo. Zavoljo tovrstne omejene perspektive zato pogostoma ne razumemo in včasih tudi ne sprejemamo glasbe iz drugih kultur in s tem seveda tudi samih teh ljudi in njihovih načinov življenja. Druga kultura oziroma »drugi« so lahko ločeni od nas bodisi geografsko, torej kulturno in/ali etnično, lahko pa tudi socialno, iz drugega družbenega razreda ali podkulture ali nenazadnje zgodovinsko, torej kultura ali glasba iz nekega drugega preteklega obdobja. Pri tem smo lahko, če jo ne razumemo nestrpni seveda tudi do lastne kulture in tradicije... (v celoti...) >>

"Friški bojte, friški bojte,

zdravi bojte, zdravi bojte,

v eto novo mlado leto!"

... vam želi oddaja Cigule migule!

>>

Prvi dan po božiču, 26. decembra je na krščanskem koledarju praznik sv. Štefana, prvega krščanskega mučenca, ki so ga v Srednji Evropi častili kot zaščitnika konj. Običaj blagoslavljanja konj in konjskih procesij na Štefanovo je tako še danes folklorna atrakcija številnih slovenskih krajev. Na Štajerskem, v Slovenskih goricah in v Prekmurju pa so na Štefanovo tudi koledovali. Štajerske kolednice imajo nabožno besedilo in omenjajo sv. Štefana, peli pa so jih odrasli fantje, ki so prihajali zvečer ali ponoči pred praznikom. Poslušali bomo štefansko kolednico Mi želimo vam zapeti iz Polenšaka pri Ptuju, posneto leta 1969.

>>

Koledovanje se v ožjem pomenu nanaša prav na čas postopnega prehoda starega v novo leto, ko so bili obredni obiski hiš še posebej pogosti. V današnji in prihodnjih dveh oddajah Cigule migule se bomo posvetili nekaterim manj znanim primerom decembrskih koled in najprej predstavili šego na dan sv. Lucije. >>

V današnji oddaji si bomo pogledali značilnosti prekmurske ljudske pesmi, ki ima vsaj dve plati, bodisi lahko v njej zasledimo sledove starejše arhaične slovenske ljudske pesmi po drugi strani pa najdemo zaradi geografskega in zgodovinskega stika z madžarsko v njej seveda tudi sledove madžarskih ljudskih glasbenih značilnosti... (v celoti...) >>

Tudi v današnji oddaji Cigule migule se bomo že v drugo podali v razgaljanje slovenske nestrpnosti skozi pogled na ohranjeno zapuščino ljudske tradicije in folklore, v kateri najdemo sledove zakoreninjenih slovenskih odnosov do t.i. »drugih«... (v celoti...) >>

Grozljivo moč trenutnih napadov na Rome na Dolenjskem je nemogoče pojasniti z dejstvi neposredne ogroženosti prebivalstva, kot nas prepričujejo srboriti vaški stražarji in »razsvetljeni« državni uradniki. Ljudje so Rome vedno dojemali kot popolne tujce, drugačne od sebe in že bežen pregled besednih zvez, ki jih ob pojmu cigan omenja Slovar slovenskega knjižnega jezika, nas opozarja na izvore novodobne ksenofobije: prav vse med njimi so slabšalne – npr. »črn kot cigan«, »laže kot cigan«, »še hujši kot cigan«, »tolpa ciganov«, itd.

>>

Okoli Martinovega si tudi v oddaji Cigule migule ne moremo pomagati, da se ne bi vedno znova ob tej priložnosti posvečali vinu in ljudskim pesmim povezanim z njim. Tokrat pa bomo poleg o pesmih o vinu povedali tudi nekaj besed o terenskem raziskovanju in snemanju ljudske glasbe ter poslušali zanimiv posnetek ... >>

V današnjem terminu Cigule migule ponavljamo oddajo izpred leta in pol v kateri smo analizirali t.i. pesem z naraščujočo vsebino Prišla je miška iz mišnice. Celotno besedilo oddaje lahko najdete tukaj. >>

Uveljavitev modernega glasbenega tiska v 16. stoletju se po svojem učinku na razvoj in recepcijo glasbe lahko primerja z izumom sredstev za tehnično reprodukcijo glasbe v 20. stoletju. Povzročil je široko dostopnost glasbenih del, njihovo hitro širjenje in navsezadnje tudi profanacijo glasbe. Kot za prve tiskane besede je Primož Trubar poskrbel tudi za prve natisnjene pesmi v slovenskem jeziku. >>

V tokratni oddaji govorimo o posebni vrsti povezanosti besedil in glasbe v ljudskih pesmih, namreč o povezanosti besedil pesmi s posameznimi napevi. Redko ima namreč določena pesem povsem svoj napev. To naj bi se pojavilo šele pri mlajših, štirivrstičnih pesmih, najbolj pogostoma pa v ljudski pesmi obstaja »popolna zamenljivost« napevov. Eno pesemsko besedilo ima lahko v svojih variantah tako »na desetine« različnih napevov, ti pa se lahko pojejo tudi na mnoge druge pesmi... >>

V današnji oddaji se bomo na kratko posvetili predvsem strukturnim razmerjim med glasbo in jezikom v ljudskih pesmih, pri katerih bomo razločili razmerja med glasbo in lingvističnimi značilnostmi, kot so linije, rime in verzi ter razmerja med glasbo in splošnimi lingvističnimi značilnostmi določenega jezika, kot so poudarki, dolžina, ton in intonacija... >>

V tokratni oddaji Cigule migule bomo združili dva žanra ljudske umetnosti, ki smo jima radi posvečamo te minute v nedeljskih popoldnevih: ljudsko petje in pripovedništvo. Na drugačen način ponovno predstavljamo pesem starodavna pesem Tehtanje duš, edini zabeleženi primer recitativnega petja v slovenskem ljudskem izročilu

>>

V ljudskih pesmih se lahko poje tudi o zvonjenju zvonov, oziroma se jih v pesmih oponaša (kot so v različnih pesmih oponašali kakšno žival ali glasbilo, tudi mlatenje slame, na primer). Nekaj oddaj nazaj smo govorili o plesnih parafrazah, to je je o posebni vrsti pesmi, s katerimi so si ljudje pomagali zapomniti plesne viže, tako, da so na njihove melodije pripeli še besedilo. Današnji primer je podoben... (v celoti...) >>