Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Nedelja, 8. 10. ´06 ob 13.00; MOONLEJADA 1. del (3761 bralcev)
Nedelja, 8. 10. 2006
matejv



Entreat

Matej Velkavrh bo recenziral prvi dan festivala MOONLEEJADA v organizaciji založbe MOONLEE RECORDS v Menzi pri koritu ... ( celoti!) ...
* Prvi del Moonleejevega pohoda na Ljubljano se je včeraj malo pred tretjo uro zjutraj uspešno zaključil. Za Lunar okrnjeni četverici je odrsko naročje odstopila metelkovska Menza. Obilica besed, ki so bile v zadnjem času namenjene vzhajajoči založniški zvezdi ex-jugoslovanske alternativne glasbe in pa dobro načrtovan termin dogodka, je botrovalo relaventnosti in aktualnosti večera, ki je bil tudi dobro obiskan. Seveda pa so bile poglavitne skupine, ki so okupirale oder in seveda oči in ušesa zbranih, predvsem Debeli precjednik in Bilk.

Založba Moonlee je v zadnjih dveh letih delovanja na bliskovito zgovoren način pokazala, da se da tudi v razmeroma domačih logih postaviti na noge spodobno alternativno in komercialno zadovoljivo založbo, ki je sposobna koketirati tudi z mainstreamom. Bolj ali manj vse skupine, ki jih je Moonlee do sedaj uspelo združiti pod svojo streho, niso nikakršni neuveljavljeni novinci na lokalni glasbeni sceni. Prej so že skoraj veterani ali pa so si v razmeroma kratkem času ustvarili zavidljivo kulten status. Edini domači zastavonoše petkove Moonleejade Entreat. so stari znanci že skoraj polpreteklega obdobja metalcora pri nas. Bilk so z letošnjim prvencem This Bilk is radioactive poželi valove odobravanja in že večkrat prepričali s dobrim koncertnim nastopom. Debeli precjednik se lahko pohvalijo že z malo armijo slovenskih fenov, edino Cog so pri nas še razmeroma neuveljavljeni. Taktika založbe Moonlee tako ni novačenje novincev in neodkritih talentov. Pri članstvu v založbi gre prej kot karkoli drugega za ziheraštvo in pa za prikaz in videnje termina kvalitetna glasba, ozirajoč se predvsem na ideologijo in okus ljudi, ki so založbo pač postavili na noge. Od enajstih skupin, ki se jih smatra za moonleejevske, so v petek nastopile štiri, Lunar so svojo udeležbo odpovedali. Na dvodnevnem Moonleejada festivalu pa bodo umanjkali tudi belgijski Hitch, ki so edini tuj bend v dosedanjem šopku in prejkone bolj prestiž, s katerim se založba lahko pohvali.

Kot je bilo že večkrat rečeno, so kot prvi na festivalu nastopili novogoriški Entreat., skupina ki je verjetno najbolj povezana s preteklostjo založbe. Edino slovensko skupino znotraj hrvaškega in bosanskega kolektiva so predstavniki založbe pred časom argumentirali z izjavo, da v Sloveniji pač ni druge dovolj kvalitetne skupine, ki ne bi bila vezana na kakšno drugo založbo. Entreat. te hvale niti niso dovolj dobro potrdili, ali pa je bila krivo dejstvo, da so pač nastopili prvi. Vsekakor se je dalo videti in slišati, da v sami skupini ni člana, ki bi bil v sami glasbi sposoben ustvariti presežek. Za razliko od ostalih treh skupin Entreat. nimajo dovolj karizmatičnega frontmana, da bi pritegnil pozornost publike. Mogoče je bilo krivo slabo ozvočenje, toda kitarska melodičnost, s katero se bend hvali, ni prišla do izraza oziroma jo je udušilo preveč trdo bobnanje. Tudi stilsko so Entreat. štrleli ven iz ostale četverice. Izgleda da melodičen death metal in metalcore pač ni tako masovno popularen glasbeni stil.

Entreat. so na odru nasledili trio Cog iz Osijeka, ki bodo letos pozimi izdali takorekoč prvi uradni album. Skupina obstaja sicer že od leta 1997 in je do sedaj posnela že nekaj demo kaset in CD-jev. Stilsko se jih da uvrstiti nekam med Lunar in Hitch, čeprav jim kritiška klima nehvaležno natika oznako kopij nekaterih bolj popularnih skupin tako imenovanega matematičnega rocka, med njimi najbolj Shellac in Jesus Lizard. Kljub temu so se izkazali za entuziastičen bend, ki igra tisto, kar čuti kot najboljšo obliko osebnega glasbenega izraza in za svojim delom verjetno zna stati z primernimi argumenti. Najbolj izrazita značilnost skupine je njen zvok, ki se izogiba barvnim variacijam, v ospredje pa daje predvsem neklasično igranje s toni, ki jih kopiči kitarist in pevec ter mozaično bobnanje, ki se poskuša izogibati preveč lahkotnemu ritmičnemu toku. Pevec skupine na odru učinkuje precej emocionalno in ranljivo, kar se lepo druži z bolj nežnimi post rockovskimi deli v komadih. Na momente se Cog spogledujejo z zvočnimi formami, ki se jih običajno prepozna kot pop melodije. Toda kitaristova sposobnost razkroja določenih kombinacij akordov s prebiranjem strun in dodajanjem tonov, ki rušijo harmonijo, naredi glasbo Cog zanimivo. Občasni tihi in nežni začetki komadov in kričanje v bolj hrupnih delih botruje občutku iskrenosti, ki ga skupina na odru poseduje. Najbolj prefinjena odlika Cog pa je verjetno njihova sposobnost stopnjevanja intenzivnosti igranja, ki ni podvržena stereotipno post rockovskemu načinu. Je manj slišno prepoznavna, bolj zadržana in predvsem subtilna.

Sledili so jim njihovi someščani Debeli precjednik, ki so si in si še ustvarjajo ime ene od najpopularnejših melodičnih hard core skupin na Balkanu. Klima v Menzi jim je bila naklonjena, kar je sprožila tudi ekipa založbe, ki je s seboj pripeljala kopico mladih spremljevalk, ki so pred odrom naredila pravi šou. Organizacijska in marketinška poteza pa je prostoru s prisotnostjo maskote založbe Moonlee in njenimi spremljevalci z limonastimi kapami na glavah dala vedeti, da je najpomembnejše dejstvo nastopa vseh skupin večera predvsem okrilje založbe. Debeli precjednik so popularni in so Moonlee. Socialna in politična angažiranost, ki jo skupina bojda poseduje, tokrat ni bila v prvem planu. Predvsem je šlo za najstniško norenje, sproščanje prekipevajoče energije, stage diving in mosh pit.

Kot zadnji so oder zavzeli in kljub že dokaj pozni uri okupirali publiko zvezde v vzponu Bilk. Alternativna plesna klubska glasba je očitno tudi pri nas postala popularna. Začeli so bolj težko rockovsko, predvsem zaradi distorziranega zvoka bas kitare, potem pa skozi nastop prikazali obvladanje spektra popularnih plesnih stilov od drumnbejsa, duba, brejkbita do chill out housa. V svojsko plesno tvarino skupina domiselno vnaša elemente kitarskega noisa, ki je domiselno vpet v Bilk koncept tako, da nikakor ni moteč. Bilk se ne poslužujejo elektronskih bitov, kar jim nikakr ni za očitati. Neorgansko delujejo le številni efekti, ki občasno modificirajo udarce bobnov, drugače pa predvsem vokal in set treh sintetizatorjev. Prav ti dajo skupini klubsko plesni zvok, ki mu je petkovo občinstvo rado sledilo. V nekaterih detajlih se Bilk približajo srbskim kolegom Lira vega, spet drugje najbolj primitivni MTV komerciali. Za nameček pa znajo ustvarjati tudi zvočni kaos, ki zadovolji tudi nekatere bolj filozofsko podkovane poslušalce. Vsekakor so bili prepričljivi in so prvo polovico Moonleejade dostojno zaključili.
V besedni celofan sem jih skupaj z skupinami Debeli precjednik, Cog in Entreat. zavil Matej Velkavrh.


Komentarji
komentiraj >>