Ponedeljek, 9. 10. 2006
miha
Miha Colner grize še v drugo, sobotno polovico festivala Moonleejada, Aleš Rojc pa v nastop berlinskega ženskega dueta Sabine Ercklentz & Andrea Neumann na Mestu Žensk (obe v celoti!) ...
MOONLEJADA 2. dan
* Mlada založba Moonlee, ki s svojimi podpisanimi zasedbami kroji vrhunec glasbenega snovanja širše regije, se ni izneverila obiskovalcem niti v soboto. Tudi tokrat je bil sistem jasen in dolžine nastopov določene vnaprej, a vendar se je celoten festival nekje do konca podaljšal za akademske pol ure. Obiskovalcev je bilo na račun atraktivnih skupin v Menzi pri koritu tokrat še več kot večer poprej, čeprav se je ob otvoritvi hrupne kulise zagrebških Chang Ffos dvorana pravzaprav še polnila. Chang Ffos so s svojo glasno in surovo glasbo učinkovito zazibali ljubitelje metala, noisea ali stoner rocka. Izjemna ritem sekcija in ušesa parajoča kitara sta se dopolnjevali s slabo ozvočenim vokalom, ki je kot dodatni inštrument dopolnjeval zasanjano in hrupno izvedbo, polno neukročenih bobnarskih napadov, raskavih rifov in čustvanih vokalnih izbruhov.
Naslednji nastopajoči, hrvaški grind crust corovci Senata Fox, so razpolagali z mnogo bolj razgreto publiko, ki je ponorela ob njihovi preprosti, direktni in udarni predstavi. Fantje so izjemno energični in napolnjeni z gnevom zaradi razmer v korumpirani družbi, polni nemoralnih političnih sil. Kratki in jedrnati komadi so zarezali v ušesa na pravem mestu in so se kljub pastem stereotipnosti, ki visi nad mnogimi bendi tovrstnega žanra, izkazali za povsem izvirne in zabavne.
Tudi Don't Mess With Texas, ki so oder zasedli naslednji, so zasedba za specifično srenjo glasbenih konzumentov, ki so jim blizu zasanjana potovanja po svetu tako imenovanega post rocka. Zagrebški kolektiv je ustvaril polno zvočno kuliso klaviaturskega in kitarskega zvoka, ki je le redko prebil zvočni zid distorzije. Njihovi dolgi instrumentali so potrdili, da imamo opraviti z odlično zasedbo, ki je vešča nastopov in specifičnega koncertnega vzdušja.
Malce pred polnočjo se je pripravljal vrhunec dvodnevnega koncertnega dogodka, ki je predstavil smetano nekonvencionalne glasbene ponudbe recimo temu severnobalkanskega področja. Najprej je famo odličnega koncertnega banda potrjevala zasedba Analena, ki je tudi glavni razlog za ustanovitev založbe Moonlee. Analena so nedvomno odličen band, ki z manevri svoje ekstravagantne vokalistke obvladuje dogajanje. Nastop, ki si zasluži zgolj superlative, je zbudil kar najširše zanimanje in prijetno zapolnil Menzo. Skupina, ki je svojemu screamo punku dodala ravno pravo mero intiligentne poslušljivosti, je že po nekaj taktih dvignila na noge svojo zvesto publiko. Analena delujejo suvereno, profesionalno in na odru sproščeno, so odlični izvajalci in avtorji, ki lahko ob takšni produktivnosti računajo na kar najširšo podporo doma in v tujini.
Morda najbolj pričakovana in zaželjena zasedba je nastopila kot zadnja in si tako lahko privoščila daljši sprehod skozi svojo nenavadno poskočno glasbo. Vuneny so predvsem zelo nedefiniran band, ki v najboljših trenutkih daje vtis sintetičnosti, čeprav je glasba vsaj polovično odigrana v živo. Njihove dolge kompozicije, večinoma medsebojno povezane in prepletene, nihajo med energičnimi napadi in umirjenimi, skoraj psihadeličnimi vpadi. Godba je začinjena z eksotičnimi džungelskimi zvoki pevca in tolkalca, občasno bučno kitaro in nasneto podlago didžeja. Vuneny so tako opravičili svojo famo posebnežev s popolnoma nekonvencionalnim pristopom in nastopom.
Založba Moonlee je tako še enkrat dokazala, da je okrog sebe zbrala smetano galsbenih izvajalcev omenjenega področja. Kako tudi ne, saj so trenutno edina delujoča založba, ki lahko svojim bandom ponudi kakovostne storitve in ki je žanrsko ravno prav odprta, da lahko na njihovem promocijskem festivalu občudujemo tako drum'n'bass zasedbe kot tudi brutalno metalske ali hardcorovske izvajalce. V zadnjih dveh letih so Moonleejevci pokazali, da ima tudi nekonvencionalna in alternativna godba svoje odjemalce in potencialno svetlo bodočnost.
pripravil Miha Colner
--------------------------------------------------------------------------------------
SABINE RECKLENTZ & ANDREA NEUMANN, Mesto žensk- Defonija
* Tokrat se imamo očitno zahvaliti festivalu mesto žensk, ki se opredeljuje tudi kot festival sodobnih umetnosti, za vrnitev defoničnih večerov na ustaljeni oder kluba Gromke. Da je šlo preteklo soboto za presek dveh organizacijskih mrež, festivala in klubske serialke, smo se sicer lahko prepričali po zadovoljivem obisku, ki je gromko napolnil prostor tako s publiko odprtih uhljev, kot s tokrat pretežno manj uvidevno, festivalsko oziroma organizatorsko publiko. Del slednje je, če že kar takoj opravimo s prepotrebnimi opomini, s svojo ignoranco in stalnim čebljanjem v ozadju tihega kluba predvsem kvaril vtis festivalskega dogodka. S tem je organizatorski delež festivala mesta žensk izkazal nedozorel odnos do dogodkov, ki pod njihovim lastnim festivalskim okriljem terja več pozornosti, kot je je omenjena publika na lastnem festivalu očitno vajena. Kljub temu zvočna podoba defonije ni bila toliko okrnjena, da se ji ne bi z užitkom prepustili.
Defonični večeri se že po definiciji posvečajo manj ustaljenim glasbenim praksam, ki svojo zgodbo najraje tkejo med vrsticami notnega črtovja ter v spontanosti izvajalskega trenutka. A tokrat bomo vseeno morali obrniti stavek s konca napovednika sobotnega dogodka, saj smo bili prejkone priča številu daljših kopozicij, ki so bile pogojno slišati kot improvizacije. A kakršnokoli je že ozadje muzik, ki jih pleteta Sabina Ercklentz in Andrea Neumann, se bo tu najbolje posvetiti kar rezultatu, namreč zvočnosti sami.
Andrea Neumann je klasično izobražena pianistka, ki, kot smo bili opomnjeni, je zlezla v klavir, njegovo razgaljeno notranjost pa je izstavila tudi pred oči in uhlje sobotne publike. Z horizontalno postavljenim strunskim okvirom glasbila in mešalno mizo Andrea postavlja odpira možnosti raznovrstnim uporabam, kjer resonančno telo klavirja odpade in mesto odstopi tihim zvokom interakcije strun, kovinskega ogrodja in različnih pripomočkov. Sabine Ercklentz je trobento ravno tako uporabila kot vir minimalne zvočnosti, ki zvok glasbila postavlja na enakovredno raven z dahi, speljanimi skozi njegovo cev. Kvaliteta dvojca pa se je predvsem izkazala v pozorni igri vzajemnega posluha in dopolnjevanja.
Kljub izredni pretanjenosti in zvočni minimalnosti, sta Sabine in Andrea preteklo soboto predstavila presenetljivo poslušljivo kombinacijo, ki sta jo v zvočnem zapisu nakazale že pred tremi leti pri za založbo Charhizma izdani cedejki. Zapisu ni ušla tudi živa izvedba, v kateri sta se obe sprehajali po bolj ali manj že izdelanih zvočnih strukturah. Vseeno pa kompozicije Sabine in Andree nikakor niso učinkovale zaprto. K temu je pripomogel predvsem igriv dialog, če ti besedi takoj odvzamemo klasično jazzovsko konotacijo vpraševanja in odgovarjanja. Dialog se je na sobotni defoniji pletel predvsem skozi zvočne drobce dahov, šumov in pokljanj, ki so se v hitrih izmenjavah in dopolnitvah med obema glasbenicama spletle v zapleteno, a zlahka prepoznavno ritmiziranje. Ritem, ki je vsaj v eni kompoziciji še posebej stopil na mesto odsotne tonalnosti, pa zvočnosti ni zasenčil, pač pa jo prej zapletel v tihi zvočni ples, skozi katerega smo bili sicer izpostavljeni drobnim učinkom Sabinine in Andreine igre. Ta bi sicer zahtevala po dobro uro trajajočem koncertu še kako ponovitev, za katero pa smo bili spričo izdelanosti sobotnega nastopa žal prikrajšani. Vseeno smo bili tisti večer priča prikazu počasnemu in gotovemu razpiranju slušnih kanalov, ki skozi privlačne kompozicije uspe zgraditi prostor za pozorno in iskrivo dogajanje.
prišpravil Aleš Rojc
Komentarji
komentiraj >> Re: Ponedeljek, 9. 10. ´06 ob 17.00; MOONLEEJADA 2. dan in DEFONIJA na MESTU ŽENSK
ela [09/10/2006]
odgovori >>
Re: Ponedeljek, 9. 10. ´06 ob 17.00; MOONLEEJADA 2. dan in DEFONIJA na MESTU ŽENSK
ela [09/10/2006]
se strinjam z avtorjem teksta o defoniji - mž in defonija kaj dosti skupnega ne moreta imeti, glede na to, da so tete v ozadju ves čas kazale pripadnost dogodku, obenem pa so ga veselo preklepetale. punci si vsekakor zasližita čestitke! še takih dogodkov, prooosim!
odgovori >>