Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Nedelja, 15.10.´06, ob 14h: Povezanost besedil in glasbe v ljudskih pesmih (3259 bralcev)
Nedelja, 15. 10. 2006
david



V današnji oddaji se bomo na kratko posvetili predvsem strukturnim razmerjim med glasbo in jezikom v ljudskih pesmih, pri katerih bomo razločili razmerja med glasbo in lingvističnimi značilnostmi, kot so linije, rime in verzi ter razmerja med glasbo in splošnimi lingvističnimi značilnostmi določenega jezika, kot so poudarki, dolžina, ton in intonacija...
Radio Študent
Glasbena redakcija
Cigule migule
15.10.2006, ob 14.00

Povezanost med besedili in glasbo v ljudskih pesmih

Danes bomo v oddaji Cigule migule spregovorili o povezavah med besedili in glasbo v ljudskih pesmih, o temi, ki se je odprla že v prejšnji oddaji. Eden od pionirjev ameriške etnomuzikologije Bruno Nettl se je v svoji knjigi The Study Of Ethnomusicology posvetil klasifikaciji različnih vidikov povezave jezika in glasbe, pri čemer je v prvo vrsto uvrstil njuno splošno povezanost, v drugo pa specifične odnose med besedami in glasbo v ljudskih pesmih. Pod ta sklop je nadalje uvrstil razmerja med glasbo in pomeni besed, ki so v ljudskih pesmih redka, ker je namreč pri njih glasba ponavadi zgolj sredstvo za sporočanje jezikovnih pomenov. Pri strukturnih razmerjih med glasbo in jezikom, ki so na tem mestu najbolj zanimiva pa je razločil razmerja med glasbo in lingvističnimi značilnostmi, kot so linije, rime in verzi ter razmerja med glasbo in splošnimi lingvističnimi značilnostmi določenega jezika, kot so poudarki, dolžina, ton in intonacija.

Pri slednjem razmerju lahko tako iščemo povezave oziroma skladnosti med glasbenimi poudarki in poudarki v besedilih, s tem pa se je pri nas ukvarjal etnomuzikolog Valens Vodušek. Pri tem je ugotovil, da v evropski ljudski glasbi, in tako tudi v Sloveniji prevladuje podrejanje besedila glasbenim naglasom napeva, pri čemer pa je zanimivo, da se v slovenski ljudski glasbi, v nasprotju s francosko, nemško alpsko, srbsko ali bolgarsko pesmijo oboji naglasi ponavadi skladajo. Na drugi strani v Sloveniji in Evropi redko najdemo pesmi, pri katerih nad glasbenim ritmom prevladujejo govorni poudarki. Najdemo jih tako zgolj v guslarskih epskih pesmih, ki potekajo v posebnem glasbenem parlando slogu, v Sloveniji pa v primeru recitativnega petja izjemoma v nekaterih legendah, ki se ne pojo ampak govorijo, kot na primer v pesmi Tehtanje duš, ki smo jo poslušali v prejšnji oddaji ali v primerih ljudskih zagovorov in molitev ter pri pétem objokovanju umrlega.

Bruno Nettl pri tej vrsti razmerij išče tudi povezave med intonacijo glasbe in jezika, ki se kažejo predvsem pri ljudstvih, ki uporabljajo t.i. tonalne jezike. Tovrstne jezike najdemo marsikje, od Afrike in obeh Amerik do Orienta, vendar naj bi se med sabo precej razlikovali. Pomembna in skupna značilnost pri njih pa je, da višina tona pri posameznem zlogu vpliva tudi na njegov pomen, vendar obstajajo določena pravila in kršitve te osnovne predpostavke. Tonalni jeziki omogočajo ljudem, ki jih govorijo tudi analogno komuniciranje verbalnih pomenov z glasbo, prav zaradi pomembnosti tonskih višin pri verbalni komunikaciji, to pa se na primer kaže predvsem pri glasbi afriških govorečih bobnov.

V prvem primeru strukturnih razmerij med glasbo in besedili, namreč pri razmerjih med glasbo in lingvističnimi značilnostmi, kot so linije, rime in verzi so se tako za plodne pokazale raziskave v povezavah med glasbenimi frazami ter vrsticami in kiticami v besedilih. Tako se na primer krajša besedila prilagajajo daljšim zvočnim vrsticam tako, da se njihovi deli preprosto ponavljajo. V najstarejšo plast slovenskih ljudskih pesmi sodijo enovrstične oziroma nekitične pesmi, Valens Vodušek pa je predvideval, da širjenje števila zvočnih ali besedilskih vrstic, skupaj s širjenjem tonskega obsega pomeni tudi zgodovinski razvoj ljudske pesmi, od starejših do mlajših plasti. Pri tem je ugotavljal, da je napev »tisto glavno gibalo, ki z dinamiko svojega sicer počasnega razvoja žene tudi tekstno kitico v čim dalje večjo razsežnost«. Tako na primer širjenje zvočne kitice na način ponovitve iste melodične kitice ali z dodajanjem nove zvočne kitice prvi vpliva tudi na podobne procese v razvoju kitice besedila pri isti pesmi.
V primeru, ki ga bomo poslušali v nadaljevanju, pri pesmi Prav lep je vrtec ograjen, gre na prvem mestu za ljudsko pesem z enovrstičnim besedilom, kar jo uvršča v najstarejšo plast slovenskih ljudskih pesmi. Dvovrstična melodija, pri kateri je druga zvočna kitica v bistvu variacija prve prisili besedno vrstico k prav tako variiranemu ponavljanju besedila.

Pesem Prav lep je vrtec ograjen je pripovedna pesem, ki spada pod vsebinski tip Zveste deklice ali ljubice. Njen ljubi kot neznanec preizkuša njeno zvesto ljubezen, ko pa dekle vztraja pri svoji zvestobi fantu se ji le-ta razodene. Vsebinsko je ta zaključni del v pričujoči varianti sicer izpuščen.

CD Slovenske ljudske pesmi IV. – številka 11 (dolžina 3:47)

V današnji oddaji smo se posvetili strukturnim razmerjem med besedili in glasbo v slovenski ljudski pesmi, s čimer bomo nadaljevali tudi v naslednji oddaji, ko bo govora o povezanosti besedil pesmi s posameznimi napevi.

Oddajo je pripravil David


Komentarji
komentiraj >>