Evropski bienale sodobne umetnosti, Manifesta 6, eden najpomembnejših art dogodkov na evropskem koledarju umetniškega dogajanja, naj bi se letos odvijal v Ciprskem glavnem mestu, Nikoziji. Pa se ne bo. Dogodek, kakršnega Nicosia še ni in kot kaže tudi še nekaj časa ne bo gostila, je bil zaradi političnih trenj med grškim in okupiranim - turškim delom otoka, odpovedan.

Kljub temu, da so lokalne oblasti že od samega začetka priprav na Manifesto vedele, da naj bi se le - ta aktivno odvijala v obeh delih mesta, pa je v mesecih pred pričetkom, ki se je imel zgoditi sedemnajstega septembra, mednarodno umetniško druščino, presenetila novica o odpovedi.

Kot kaže, pravne in etične norme Evropske unije obstajajo tako rekoč zgolj na papirju, otok pa, kljub temu da je že več kot dve leti polnopraven član EU, še vedno pretresajo globoki notranji konflikti. Če pustimo ob strani vprašanje geopolitičnih interesov, ki so vodili k sprejemu umetniškega dogodka - nerešenemu političnemu problemu navkljub - še vedno ostaja skrivnost, zakaj politični interesi prevladujejo nad umetnostjo v državi. Ta naj bi sicer izpolnjevala vse pogoje, ki jih vehementno predpisuje unija, za sprejem v svojo elitno zvezo. Združene države Evrope tu spominjajo na hipokritčno, po imperializmu zaudarjajočo retoriko, ki smo je sicer vajeni slišati iz ust glavnih figur zunanje politike najzahodnejšega kontinenta.

Manifesta 6 se torej ne bo zgodila. Projekt, v katerega je bilo vloženih skoraj 2 milijona evrov, je bil sredi poletja 2006, le nekaj mesecev pred pričetkom odpovedan. Stvari so se začele zapletati v začetku leta, ko organizatorji niso hoteli odstopiti od dogovorjenega načrta. Ta je bil, da se ena od treh umetniških šol, predvidenih v okviru projekta, ustanovi v stavbi locirani za tako imenovano zeleno črto, ki ločuje turški del mesta od grškega. Lokalnim partnerjem tudi v imenu umetnosti ni uspelo preseči političnih konfliktov. Najprej se je vpletel župan, nato pa še ciprska vlada, ki je bienale, razglasila za neskladnega z državnimi, domnevno pa tudi mednarodnimi zakoni. Najbolj naj bi nacionalna čustva podžgalo dejstvo, da bi morali prebivalci istega mesta ob prehodu zelene črte, pokazati potne liste.

Odpoved Manifeste naj bi bila, po besedah lokalnega partnerja, izključno pravne narave in naj ne bi imela nič s kakršnimkoli političnim vmešavanjem ali celo pritiskom. Seveda bi organizatorji lahko popustili, a taka Manifesta bi izgubila svoj prvotni pomen. Kajti ravno politična razdeljenost mesta, Nikozija je trenutno edino razdeljeno mesto v evropskem prostoru, naj bi bila v obdobju teh treh mesecev presežena. Namesto meje pa bi se v mestu s pomočjo umetnosti udejanila ideala multikulturalizma in tolerance.

Dogodki so pod žaromete nepričakovano postavili problem Cipra, ki se brez predaha vleče že več kot štirideset let. Otok je ostal v britanskih rokah do leta 1960, nato je istega leta dobil ustavo, ki je razglasila neodvisnost novonastale države, oblast pa so si še vedno delile Turčija, Grčija in Velika Britanija.

Zahvaljujoč nestabilnostim, ki so na območju vladale sredi sedemdesetih let, je severno tretjino otoka zavzela Turška vojska in kasneje tam razlglasila neodvisno državo, ki je ni priznal nihče, razen Turčije same. Tako je ostalo vse do danes, kljub bolj ali manj iskrenim prizadevanjem mednarodne skupnosti za rešitev problema, ki je ostal nerešen. Leta 2004 je v Evropsko unijo vstopil le grški, južni del otoka.

Vprašanje ostaja zakaj so se dogovori o Manifesti 6 v Nicosii sploh začeli – najbrž je šlo za mešanico postevropsko – unijskega entuziazma in ponosa nad dejstvom, da gre za tako pomemben in odmeven projekt. Kajti kljub blamaži, ki jo je z odpovedjo Ciper doživel v mednarodnih očeh, se morda vseeno splača za trenutek postaviti v kožo prebivalcev razdeljenega mesta in poskusiti razumeti vpliv, ki ga razdeljenost hočeš nočeš ima na stališča in občutke ljudi, ki v njem živijo. Hvalevreden namen preseganja vsiljene politične delitve je očitno mnogo šibkejši kot zunanjepolitične igrice najmočnejših sil, ki v primežu držijo otok, kjer se je rodila ljubezen.

Za vas je politicne spletke raziskovala Nina S.