Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Nedelja, 29. 10. ´06 ob 15.00; CHEICK M. SMITH: Toubabou balafola (Popular Afican Music/ Out of Africa, 1993) (2518 bralcev)
Nedelja, 29. 10. 2006
zoranp



Cheick M. Smith: Toubabou balafola

Soumagoro Kante, kralj Sossa v starem mandinškem cesarstvu, je nekoč srečal demone in pri njih videl balafon. Hotel ga je odkupiti, a demoni so imeli sami več kot dovolj zlata in diamantov. Želeli so si človeškega bitja. Kraljeva mlajša sestra Sia Kante, ki ga je spremljala pri tem, ko je mešetaril z demoni, se je sama ponudila, da naj jim jo izroči, da bo lahko imel balafon, ki si ga je tako želel. In posel je bil hitro sklenjen. Sia je ostala pri demonih, Soumagaro pa je vzel balafon in ga odnesel v svojo skrivno hišo, v kateri je hranil vse svoje tajne zaklade, ki si jih je nabral v letih svojega kraljevanja. Zaradi njih je imel veliko naravno moč in številne nadnaravne sposobnosti. (več) ...

* Družina Soundiate, ustanovitelja malijskega cesarstva, si je zelo želela spoznati Soumagorove skrivnosti in priti do njegovih zakladov. Zato mu je ponudilo Nano Triban za ženo. Na poti k novemu soprogu je Nano spremljal griot Bala Faseke. V tistih časih je bilo tako, da so kraljeve hčere na njihovih potovanjih k soprogom vedno spremljali grioti. Bala Faseke pa je imel tokrat še dodatno nalogo. Do takrat namreč še nobeno človeško bitje, razen Soumagoroja Kanteja, ni videlo balafona; kje šele, da bi igralo nanj. Samo Soumagoro je igral nanj v svoji skrivni hiši. O njegovem čarobnem zvoku, ki povzroča čudeže, se je samo govorilo; druge kraljeve družine so bile zavistne, njihovi grioti pa so si samo neskončno želeli, da bi lahko vsaj enkrat v življenju zaigrali nanj.
In potem?


Komentarji
komentiraj >>