Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Energična OFFropa! (3659 bralcev)
Četrtek, 26. 10. 2006
Boris V.



Politični pritisk v ceveh

... Evropska unija in Rusija - energetska partnerja ...

... Evropski energetski partner tudi Kazahstan ...

... Plinske krize letos naj ne bi bilo ...

... Evropska komisija štipendira beloruske študente ...

... Velika Britanija bo omejila priseljevanje Romunov in Bolgarov ...

Voditelji Evropske unije in ruski predsednik Vladimir Putin so dosegli dogovor o splošnih načelih za prihodnje energetsko partnerstvo. Predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso je po srečanju natresel nekaj puhlic o »pozitivni soodvisnosti«, preglednosti, pravni državi, vzajemnosti, nediskriminaciji in odprtosti trgov kot temeljnih načelih za uspešna partnerstva. Putin je poudaril, da mora evropsko-rusko partnerstvo temeljiti na predvidljivosti in stabilnosti trgov. Ruski pogledi na predvidljivost trgov so dobro znani Ukrajini, ki je rusko zanesljivost, oziroma bolje rečeno nezanesljivost, dobave plina izkusila na lastni koži lansko zimo ob meddržavni politični krizi.

Usodi Ukrajine bi se Evropska unija vsekakor rada izognila. Tudi zato bo ob decembrskem obisku kazahstanskega predsednika Nursultana Nazarbajeva predvidoma podpisala pogodbo o dobavi energije s Kazahstanom. S tem bo Kazahstan postal dobavitelj nafte Evropski uniji, evropska komisarka za zunanje odnose Benita Ferrero-Waldner pa je dejala, da želi EU s tem storiti prvi korak na poti k resničnemu energetskemu partnerstvu. Med glavnimi cilji energetske politike EU je tudi diverzifikacija virov energije, da bi tako kljub že omenjenemu dogovoru z Rusijo, zmanjšali odvisnost Evropske unije od ruske energije.

Ker Evropska unija četrtino svojih potreb po plinu pokriva z rusko surovino, osemdeset odstotkov tega pa dobi prek Ukrajine, so pričakovane skrbi zaradi slabo preglednih pogodb o dobavi plina med Moskvo in Kijevom, pa tudi zaradi nestabilnega političnega stanja v Ukrajini. Vendar pa evropska komisija pomirja in zagotavlja, da se plinska kriza, ki jo je prejšnjo zimo delno utrpela tudi Evropska unija, ne bo ponovila. Rusi trdijo, da so evropske skrbi glede energetske varnosti prenapihnjene, januarsko plinsko krizo pa so označili s »kolcanjem«. No, »kolcanje« je lahko tudi učinkovito sredstvo političnega pritiska.

Politične pritiske, ki so jih v obliki prepovedi študija doživeli beloruski študenti zaradi političnega udejstvovanja pred predsedniškimi volitvami marca letos, pa želi ublažiti Evropska komisija. Ta je namreč uvedla program štipendiranja sankcioniranih beloruskih študentov, ki bodo lahko študij nadaljevali v sosednjih državah. Izpostavljeni sta predvsem Litva in Ukrajina. Komisija je za štipendije, ki bodo krile stroške tako študija kot bivanja, namenila 4,5 miljona evrov, še pet pa bodo navrgle nordijske države. Štipendiste bo izbiral odbor strokovnjakov Nordijskega sveta, foruma, v katerem sodelujejo Danska, Islandija, Švedska, Norveška in Finska ter tri avtonomna ozemlja, Ferski otoki, Aland in Grenlandija.

Finska, trenutno predsedujoča Evropski uniji, je predstavila kompromisni predlog za preoblikovanje direktive o delovnem času, ki na novo opredeljuje možnosti za odstopanje od določenega 48-urnega delovnika. Finska spodbuja uveljavitev 48-urnega delovnika na letni ravni, kar naj bi v državah, ki ne bi uvedle izjemnega odstopanja od določenega delovnika z uporabo dodatnega pravnega določila oziroma opt-outa, odprlo možnosti za prožnejše uveljavljanje tega predpisa. S tem predlogom je finsko predsedstvo nakazalo odgovor na vprašanji, kako določiti najvišjo mejo dovoljenega delovnega časa in koliko prostora pustiti delodajalcem in zaposlenim za odstopanje od določenega okvira. Od leta 1993 pravo Evropske unije za večino poklicev določa, da se lahko z nadurami vred na teden dela največ 48 ur, s čimer pa ni zadovoljna recimo Velika Britanija.

Velika Britanija pa kljub visoko letečim besedam o »evropski družini« ni zadovoljna z Romuni in Bolgari. Ob vstopu Romunije in Bolgarije v EU prvega januarja naslednje leto, bo Velika Britanija omejila dostop njihovih delavcev na svoj trg dela. Kot je sporočilo britansko notranje ministrstvo, se bodo takoimenovani »nižje kvalificirani« delavci lahko sprva zaposlovali le v prehrambenem in kmetijskem sektorju, njihovo število pa bo omejeno na dvajset tisoč. Omejitve za Romune in Bolgare bodo veljale v »prehodnem obdobju«, točnih datumov pa seveda niso določili. Omejitve bodo čez leto dni preučili in glede na potrebe na britanskem trgu določili, kako naprej. Toliko o evropski svobodi dela.

Na britanske namere sta se odzvali prihodnji evropski sestri, Bolgarija in Romunija. Bolgarsko zunanje ministrstvo je dejanje Velike Britanije obžalovalo, temu pa se je pridružil tudi romunski premier, ki je poudaril, da se Romuni ne bodo množično izseljevali, saj da se brezposelnost v Romuniji znižuje. Bolgarska ministrica za evropske zadeve Meglena Kuneva je izrazila pričakovanje, da se bo po vstopu Bolgarije v EU le kakšnih 36.000 Bolgarov želelo preseliti v Veliko Britanijo. Bolgarija je ob tem že napovedala maščevalne podobne ukrepe za britanske državljane, zaradi katerih pa Britanci verjetno ne bodo izgubljali spanca.

Evropski parlament je sprejel resolucijo, s katero podpira prizadevanja španske vlade, ki poskuša z dialogom doseči dogovor z baskovsko separatistično organizacija ETA. Evropski komisar za pravosodje, svobodo in varnost Franco Frattini je ocenil, da je Španija našla pravo pot, ki bo vodila h koncu nasilja s strani organizacije ETA. Na drugi strani pa je vodja največje politične skupine v Evropskem parlamentu, Evropske ljudske stranke, Hans-Gert Poettering zahteval, da se ETA in njeno politično krilo Batasuna opravičita njunim žrtvam, preden se zavežeta odpovedi nasilja. Dialog med ETO in špansko vlado bi se sicer moral začeti že poleti, vendar se nanj še čaka.

Morda pa bomo morali vseeno manj čakati na premik Slovenije znotraj schengenskega zidu. Poslanci Evropskega parlamenta so sprejeli pravne podlage, potrebne za implementacijo druge generacije schengenskega informacijskega sistema, SIS II. To pa je predpogoj za širitev schengenskega območja na nove članice, izmed katerih po mnenju Frattinija le Slovenija izpolnjuje pogoje za vstop. Da pa nas ne bi preplavil ponos, naj povemo, da pomeni SIS II tudi natančnejši nadzor nad vsemi nami, še vedno pa ni čisto jasno, kateri organi bodo imeli dostop do podatkov. »Sam, da bomo not!«


Komentarji
komentiraj >>