... po mnenju britanske ankete je največja nevarnost za svetovni mir - Bush ...
... Izraelska vojska streljala na ljudi, ki so se zatekli v mošejo ...
... Rim bi Turčiji pustil odprta vrata v Evropsko unijo ...
... opozicija v Kirgizistanu spet na ulicah ...
... Evropsko sodišče Slovenijo obsodilo zaradi policijskega nasilja ...
OFF NAPOVEDNIK
Ameriška administracija poskuša svet že milijontič prepričati, da je nekdanji iraški predsednik Sadam Husein res razpolagal z jedrskim in kemičnim orožjem. Na spletu so tako objavili vrsto iraških dokumentov, večinoma v arabščini, ki med drugim ljudi učijo, kako izdelati atomsko bombo. Pa ne samo bombo, učijo jih tudi, kako pridobiti strupene živčne pline, kot sta sarin in tabun. Vlada naj bi stran postavila marca lani in ob tem upala, da bo javnost pomagala pregledati obsežen arhiv dokumentov, ki jih prevajalci niso uspeli preučiti. Res pametno, ni kaj. Vsi svetovni teroristi so bili brezplačnih podatkov zagotovo veseli.
Iz urada nacionalnega direktorja za obveščevalne dejavnosti, Johna Negroponteja, so medtem sporočili, da spletna stran ne bo dostopna, dokler ne bodo določeni novi kriteriji za izbiro vsebin, ki bodo dostopne na spletu. Negropontejev urad je več milijonov strani dokumentov izpred leta 1991 objavil na zahtevo republikanskih članov kongresa. Avtentičnost dokumentov seveda ni bila potrjena. Vojna proti terorizmu bo očitno trajala še zelo, zelo dolgo. Še posebej, če bo Amerika tako domiselno izobraževala svoje sovražnike.
Poslušate, kako sestaviti atomsko bombo razlagajoči OFF program.
... po mnenju britanske ankete je največja nevarnost za svetovni mir - Bush ...
... Izraelska vojska streljala na ljudi, ki so se zatekli v mošejo ...
... Rim bi Turčiji pustil odprta vrata v Evropsko unijo ...
... opozicija v Kirgizistanu spet na ulicah ...
... Evropsko sodišče Slovenijo obsodilo zaradi policijskega nasilja ...
OFF PROGRAM
Po anketi, ki so jo objavili v britanskem Guardianu, predstavlja ameriški predsednik George Bush večjo nevarnost za svetovni mir kot voditelja Severne Koreje in Irana. Anketo so izvedli v Veliki Britaniji, Kanadi, Mehiki in Izraelu, ki so, kako ironično, glavne zaveznice Združenih držav Amerike v vojni proti terorizmu. Kar 69 odstotkov britanskih volilcev je prepričanih, da je svet zaradi ameriške politike manj varen. Po mnenju večine anketirancev pa je večja grožnja od Busha samo še Osama bin Laden.
Nevarno pa je še vedno na bližnjem vzhodu. Izraelske sile so v mestu Beit Hanoun v severni Gazi obkolile mošejo, v katero so se poleg civilistov zatekli tudi palestinski strelci. Izraelski soldati so streljali na ženske, ki so poskušale okrog mošeje postaviti živi ščit. Ustrelili so dve. Da bi Izraelci vstopili v mošejo, so z buldožerji porušili del zidu, a se ujeti v mošeji kljub temu niso hoteli predati. V celotnem spopadu je umrlo dvajset Palestincev in en izraelski vojak. Na vzhodu nič novega, torej.
Nič novega pa se ne bo zgodilo niti v Sudanu, ki še zmeraj zavrača prisotnost sil Združenih narodov v Darfurju. Po besedah sudanskega predsednika Omarja al Baširja bi namreč namestitev sil Združenih narodov na to območje pripeljala le do večjega števila žrtev in bi vodila v razmere, podobne tistim v Iraku. Ob tem je tudi zanikal, da sudanska vlada podpira milice džandžavid, število žrtev konflikta v Darfurju pa je ocenil na 10.000. No, v Darfurju je do danes umrlo najmanj 200.000 ljudi, 2,5 milijona pa je razseljenih.
Po svoje pa bodo imeli težave z matematiko tudi v Gruziji, ki ji je ruski energetski gigant Gazprom sporočil, da ji bo v prihodnjem letu za plin zaračunal več. Gazprom bo Tbilisiju za 1000 kubičnih metrov plina po novem zaračunal 230 dolarjev, s čimer je več kot podvojil trenutno ceno plina, ki znaša 121 dolarjev. Pri Gazpromu so svojo odločitev utemeljili z besedami, da bodo prenehali podpirati nekdanje republike Sovjetske zveze in jim zaračunal po evropskih izvoznih cenah.
Druga nekdanja sovjetska republika, Kirgizistan, pa ima težava sama s sabo. Tamkajšnja opozicija je v središču prestolnice Biškek že drugi dan pripravila demonstracije proti predsedniku Kurmanbeku Bakijevu. Od Bakijeva zahtevajo, da sprejme ustavne reforme, ki bodo zmanjšale pristojnosti predsednika, med drugim naj bi se odrekel pravici do imenovanja vlade in do razpuščanja parlamenta. Oblasti v Biškeku so protestnike že obtožile, da pripravljajo državni udar.
Se pa nikogar ne bojijo v Iranu. Tam so med desetdnevnim vojaškim manevrom, ki so ga nekoliko blesfemično poimenovali veliki prerok Mohamed drugi, preizkusili še tri nove modele raket z dometom približno 170 kilometrov. Gre za rakete tipa nur, kovsar in nars, ki so bile narejene za vojskovanje na morju. Po besedah poveljnika sil, generala Džahdža Rahima Safavija, bodo vojaški manevri pokazali, da se Iran lahko brani pred vsemi grožnjami.
Po besedah italijanskega zunanjega ministra Massima D'Aleme pa Turčija Evropski uniji ne predstavlja pretirane grožnje. Zavzema se, da bi unija, kljub možnosti trka dveh civilizacij, krščanske in muslimanske, pustila Turčiji odprta vrata pri njenem vstopanju v unijo. V sami Turčiji obstajajo različna mnenja o vstopu v Unijo, o čemer se bodo volilci lahko na nek način izjasnili na novembrskih parlamentarnih volitvah. Vseeno pa ostaja še veliko odprtih in nerešenih vprašanj, na katere bo morala Turčija vsekakor odgovoriti, če bo hotela, da ji bo Evropa skozi odprta vrata dovolila tudi vstopiti.
Medtem, ko se lahko v Turčiji veselijo, da jih Evropa še vedno hoče, so lahko v Ljubljanski banki žalostni. Italijansko ustavno sodišče je namreč razsodilo, da so italijanska sodišča pristojna za reševanje tožb proti Ljubljanski banki. Predstavnik dela varčevalcev, ki od Ljubljanske banke zahtevajo vračilo svojih deviznih vlog, Božidar Vukasovič, je ob novici pripomnil, da je odločitev italijanskega ustavnega sodišča sila pomembna za nadaljni razvoj dogodkov v zvezi s terjatvami varčevalcev do Ljubljanke banke.Upanje jim torej še ostaja.
Veliko upanja pa je pokazal tudi slovenski poslanec v Evropskem parlamentu Lojze Peterle, ki je danes podrobneje predstavil načrte za nastop na predsedniških volitvah, ki bodo potekale prihodnjo jesen. Na novinarski konferenci je Peterletovo kandidaturo predstavil direktor podjetja za proizvodnjo ultralahkih letal Pipistrel in član vladnega strateškega sveta za gospodarski razvoj Ivo Boscarol. Boscarol je prepričan, da Slovenija potrebuje obraz, ki bo sprejemljiv za Evropo in za Slovenijo.
Po besedah Amnesty International pa za Evropo in Slovenijo ni sprejemljivo policisko nasilje, ki ga naša policija izvaja v svojih akcijah. Evropsko sodišče je ravno te dni razsodilo v zadevi Matko. Več o tem nam je povedal Blaž Kovač, vodja projekta Policija in človekove pravice pri Amnesty International Slovenije.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Naj ob tem spomnimo, da je Aleksander Matko v tožbi iz leta 1998 zapisal, da je policija z njim grdo ravnala, ga brutalno pretepla in zastraševala. Slovenija si je za delovanje svoje policije pridobila 10.000 evrov kazni in plačilo stroškov v višini 1000 evrov.
ODPOVED: Nasilja poln Off je spisal Seku. Čez nekaj trenutkov pa boste lahko prisluhnili današnjemu Kultivatorju, v katerem se Maja in Urh ukvarjata z prisilno deložacijo Romov iz Ambrusa.
Komentarji
komentiraj >>