... evropski poslanci zgroženi v Gazi ...
... Ciper dvomi v Turčijo ...
... Poljska ovira dogovor z Rusi ...
... kulturni ministri za televizijo brez meja ...
Potem, ko se je skupina desetih evropskih poslancev od 27.oktobra do 1. novembra mudila na območju Gaze so v skupni izjavi izrazili svojo zaskrbljenost, šokiranost in ogorčenost nad stvarmi, ki so jih tam videli. Zaradi gospodarskih sankcij so skoraj vse javne inštitucije zaprte, Gaza pa naj bi postala zapor na odprtem. Naj spomnimo, da je bila med tistimi, ki so po zmagi Hamasa prekinili sodelovanje z izvoljenimi Palestinci, tudi Evropska Unija.
Posebni stiki pa obstajajo tudi med Turčijo in Ciprom. Slednji namreč močno dvomi, da bo Turčija izpolnila zahtevo Evropske Unije in do srede decembra razširila carinsko unijo na Ciper. Kot je povedal ciprski zunanji minister Yiorgos Lillikas, se do decembra ne more zgoditi nič kaj tako pomembnega, kar bi spremenilo stališča Turčije. Dodal je še, da Turčijo poznajo bolje kot ostale članice unije, saj se z njo ukvarjajo že 32 let.
Da pa pristopanje Turčije v Unijo ne bi trajalo predolgo se je nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier za nadaljevanje pristopnih pogajanj s Ankaro. Pripomnil je, da se lahko pogajanja hitro prekinejo, medtem ko je izgradnja odnosov, ki temeljijo na zaupanju, lahko zahteva več desetletih. Kot da nekateri tega ne bi bili veseli.
Po svoje pa so lahko presrečni tudi na Madžarskem, saj jim je evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia zažugal, da morajo začeti nadzorovati svojo proračunsko porabo. Letošnji primankljaj naše sosede naj bi namreč znašal dobrih 10 odstotkov. Madžarski premier Ferenc Gyurcsany je že predstavil nekatere ukrepe, a mu verjetno verjame le malo ljudi. Kaj češ, izkušnje pač.
Lahko pa verjamemo, da bo Kosovo svoj dokončen status dobilo nekje ob koncu desetletja. Vsaj tako bi lahko sklepali iz hitrosti, s katero se Evropska skupnost loteva vprašanja te pokrajine. Potem, ko je posebni odposlanec za Kosovo Martti Ahtisaari preložil predlog za Kosovo na čas po srbskih parlamentarnih volitvah, ga je v tem podprl še visoki predstavnik EU za zunanjo in varnostno politiko Javier Solana.
Bruselj pa nikakor ne podpira indijskih carin na evropska vina in druge alkoholne pijače. Evropska komisija bo proti Indiji namreč vložila tožbo pri Svetovni trgovinski organizaciji. Evropska komisija je menda ugotovila, da so te trgovinske omejitve v očitnem nasprotju s pravili mednarodne trgovine. Posebno zaskrbljenost pa je komisija izrazila še zaradi indijske pokrajine Tamil Nadu, kjer se lahko v tamkajšnjih trgovinah prodajajo le vina in žgane pijače indijskega porekla. Lokalpatriotizem, ni kaj.
Se pa za svoje interese bori tudi Bolgarija, ki je začela lobirati za svoj zapis za euro. Bolgarija si namreč želi zapisa valute z »V«, medtem ko Evropska centralna banka vstraja pri zapisu z »U«. Po mnenju centralne banke bi lahko različno pisanje valute pripeljalo do težav pri prilagajanju evrskih kovancev različnim zapisom.
Posebne težave pa povzroča tudi Poljska, ki ovira pogajanja o novem partnerstvu med Evropsko Unijo in Rusijo. Poljska je namreč postavila predpogoj za oblikovanje kakršnegakoli stališča celotne Evropske unije v pogajanjih glede novega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju. Rusija mora najprej ratificirati mednarodno energetsko listino ter preklicati embargo na uvoz poljskega mesa in rastlinskih proizvodov. Da se za poljskimi zahtevami skriva več kot gospodarski interes je povsem jasno. Zgodovinsko jasno, seveda.
Medtem ko se Poljaki borijo za svoje meso pa bi Norveška, Švica in Islandija z Evropsko unijo trgovale s CO2. Omenjene države in še Liechtenstein za povrh se želijo vključiti v sistem trgovanja z emisijami CO2, ki ga je vzpostavila Evropska Unija. Mehanizem trgovanja z emisijami, ki ga predvideva kjotski protokol, sprejet leta 1997, je začel v Evropski uniji veljati 1. januarja 2005 in je ključni element v boju proti podnembnim spremembam.
Spremembe pa se obetajo tudi televiziji, saj so se evropski ministri za kulturo pogovarjali ravno o njej. O televiziji brez meja namreč. Predlagali bodo prožnejše financiranje programov in vsebin, nove oblike oglaševanja in podobno. Hkrati se bodo zavzeli tudi za zamenjavo nacionalnih predpisov glede zaščite mladostnikov, preprečevanja spodbujanja rasne nestrpnosti in podobnih stvari z osnovnim minimalnim standardom zaščite. Ne čudite se torej, če bodo v bližnji prihodnosti naši otroci uživali v televiziji brez meja in opoldan gledali trdoerotični pornič namesto risanke.
Je pa Evropska unija bolj resna v nekaterih prizadevanjih, tako na primer ne podpira referenduma o neodvisnosti v Južni Osetiji. Kot so pojasnili v finskem predsedstvu referendum nasprotuje suverenosti Gruzije in ne prispeva k mirni rešitvi spora na območju. Očitno so se v uniji prestrašili, da bi ob nastajanju novih držav v unijo morali sprejeti vedno več novink. Kdo jih pa hoče, v uniji očitno nihče.
Drugače pa je Evropska unija tudi ta teden imela polna usta nestrinjanja s dogajanjem v raznoraznih koncih sveta, probleme z lastno identiteto in težave pri izvrševanju dvojnih meril, ki jih postavlja. Pa dobrodošli v Evropi.
ODPOVED: Z Offropo vam je postlal Seku.
Komentarji
komentiraj >>