Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
RIMA 195: MARGRET KREIDL - 2. del (ponovitev bo v nedeljo, 3. 12. 2006, ob 24.00) (2805 bralcev)
Nedelja, 26. 11. 2006
petrak



Klikni za veliko sliko:
»Malo zveriženih alpskih poskočnic, prelite krvi po tolmunih, sprevrženih domačijskih doktoromanov, gasilskih veselic? Planšarska erotika, 'srhodlakava vijolica'. Ko ne veš, kje se začne dramatika in konča poezija, kje se začne feminizem in konča predaja, histerija, ali obratno. Margret Kreidl, rojena 1964 v Salzburgu, avstrijska pisateljica.«
S temi besedami je na literarni večer z avstrijsko pisateljico Margaret Kreidl, ki se je zgodil 25. oktobra 2006 v klubu Cankarjevega doma, povabila prevajalka iz nemščine Urška P. Černe.

Poslušali bomo dva krajša teksta iz cikla Hitri streli oz. knjige Schnelle Schüsse, ki je izšla na Dunaju leta 2005, začnejo se tako: Meketanje, blejanje, beketanje in mukanje in Divji klinček, srčica ter krajši odlomek v nemščini iz Povedi oziroma iz knjige Sätze in daljši odlomek iz Povedi v slovenščini. Na literarnem večeru sta slovenske prevode Urške P. Černe brali prevajalka in Barbara Korun.
Tudi današnja Rima se posveča Margret Kreidl in njeni v slovenščino prevedeni knjigi Hitri streli, resnične povedi, ki je izšla leta 2005 pri Društvu Apokalipsa v zbirki Fraktal. Izbor tekstov v knjižici je delo pisateljice Margret Kreidl in prevajalke Urške P. Černe. Izvorno so bili objavljeni v knjigi Hitri streli iz leta 2005, Zastor iz leta 1990 ter Nastopi, Povedi iz leta 1998. Nekaj pesmi, prevedenih v slovenščino in objavljenih v zborniku Medana, je Margret Kreidl dobila že 2004 kot gostja Dnevov poezije in vina. Mnogim se je vtisnila v spomin po specifičnem načinu branja krajših literariziranih tekstov, ki se sprehajajo med pesmijo in kratko kratko zgodbo. Skice, skupki narativ ali začrtki filmskih ali dramskih prizorov pa se ne pustijo ujeti ne eni, ne drugi, niti neki tretji zvrstni opredelitvi. Čeprav gre pogosto za enciklopedično nizanje besed, prav zaradi zvočne in pomenske plasti, ki jo te izrazite, eksotične in polne besede zgradijo, povedi Margret Kreidl učinkujejo prepričljivo, še posebej ob pesničinem javnem branju, ki se prav z ritmiko, poudarki, pavzami približuje glasbi, prav zaradi poudarjene zvočne plati.


Rimo v eter – rimo v veter pripravlja Petra Koršič.



Komentarji
komentiraj >>