Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Nedelja, 3.12.´06, ob 14h (3311 bralcev)
Nedelja, 3. 12. 2006
david



Tudi v današnji oddaji Cigule migule se bomo že v drugo podali v razgaljanje slovenske nestrpnosti skozi pogled na ohranjeno zapuščino ljudske tradicije in folklore, v kateri najdemo sledove zakoreninjenih slovenskih odnosov do t.i. »drugih«... (v celoti...)
Radio Študentđ
Glasbena redakcija
Cigule migule
Nedelja, 3.12.2006, ob 14h

Tudi v današnji oddaji Cigule migule se bomo že v drugo podali v razgaljanje slovenske nestrpnosti skozi pogled na ohranjeno zapuščino ljudske tradicije in folklore, v kateri najdemo sledove zakoreninjenih slovenskih odnosov do t.i. »drugih«.

Za začetek bomo kot zanimivost pogledali v tematski sklop ljudskih pripovedi iz Zgornje Savinjske doline, ki se nanašajo na tamkajšnji resnični osebnosti, na romski zakonski par, Pavleta in Urško, ki sta živela konec 19. in začetek 20. stoletja na omenjenem področju. V vseh krajih Zgornje Savinjske doline so ju ljudje zelo dobro poznali kot potujoča, nomadska Roma z mnogimi otroci, ki so nemalokrat iskali zavetje in hrano pri tamkajšnjih družinah. Neumorni in plodni raziskovalec ljudskega blaga v Zgornji Savinjski dolini Aleksander Videčnik je v svoji knjigi Zgornjesavinjske vistorije namenil posebno poglavje prav pripovedim o omenjenemu paru in njuni družini. Tako uvodoma pravi, da sta bila Pavle in Urška med ljudmi priljubljena, čeprav so Pavleta imeli radi predvsem zaradi njegove domiselnosti in šaljivosti, Urško pa zaradi njene domnevne »vsiljivosti in nehvaležnosti« malo manj. »Ljubezen« med prebivalstvom ter Pavletom in Urško je bila vzajemna, ljudje so jima nemalokrat nudili pomoč, streho nad glavo ter hrano, ona dva pa sta jima za povračilo mnogokrat služila kot snov za pripovedi o njunih prigodah, ki so bile med ljudmi precej razširjene.

Iz omenjenih pripovedi pa lahko izpeljemo predvsem dve ugotovitvi. Na prvem mestu najdemo v njih seveda mnogo stereotipov o romskem življenju ter njihovih navadah, ki znajo biti nemalokrat tudi nestrpni in krivični, po drugi strani pa te pripovedi razkrivajo neke vrste priljubljenost te nomadske romske družine med lokalnim prebivalstvom Zgornje Savinjske doline. Zaradi zadnjega dejstva se je upravičeno vprašati ali gre za posebno izjemo, katere vzrok je mogoče najti tudi v dobrovoljni naravi omenjenega romskega para ali pa je mogoče celo domnevati, da so ljudje pred nastopom današnjih kapitalističnih, individualističnih in potrošniških časov še znali biti strpni do drugačnih in bili do njih nenazadnje tudi dobrotniški in usmiljeni. Vsega tega iz omenjenih pripovedi ni mogoče z gotovostjo sklepati, da pa ne bo ostalo zgolj pri subjektivnih ugotovitvah, bomo iz knjige Zgornjesavinjske vistorije v nadaljevanju oddaje, za ponazoritev povedanega prebrali dve kratki pripovedi o Pavletu in Urški.
Prva pripoved:

"Dva sinova sta se odpovedala ciganskemu življenju in sta pričela redno delati. Zaposlila sta se v Kovačevi žagi v Šentjanžu, pri Paju pa sta stanovala. Nekoč ju je oče Pavel obiskal in ju okaral: »Tako sramoto mi delata! Star sem postal, delal pa nisem nikoli, hudo sem užaljen, da sta se izneverila našemu življenju. Enemu bi lahko dal za avcig Zadrečko dolino – pa saj bi oba imela dovolj za preživeti! Jaz pa bi obdržal Savinjsko, pa bi šlo.«

Na tem mestu naj na hitro pokomentiramo, da se pripovedi o Pavlu in Urški marsikdaj ne pomensko ne skladajo, saj v nekaterih drugih najdemo dejstvo, da je bil Pavel zelo priden delavec.

Gremo sedaj k drugi pripovedi:
"Pavel in Urška sta se z otroki zadrževala na neki kmetiji pri Gornjem Gradu. Zaradi nečesa sta se na hitro odpravila. Otroci so stali okoli staršev, pa jih Pavel pogleda in reče Urški: »Le po ta večjem jih vzemi s seboj!«.
Res so bili ljudje dobri in so njune otroke za krajši čas marsikdaj sprejeli v varstvo."

Karkoli že si mislimo o tovrstnih šaljivih pripovedih o romskem paru, smo glede na aktualne dogodke, povezane z njimi primorani utemeljeno podvomiti v strpnost in dobroto potomcev naših prednikov. Slednji bi se nemalokrat zgrozili nad dejanji in sebičnostjo današnjih slovenskih ljudi in bi mogoče nenazadnje znali usmerili svojo kritično ost tja kjer leži bistvo problema, proti dandanašnji vladajoči politiki.

Sicer se lahko glede omenjenih pripovedi nanašamo tudi na teorijo, da z njimi ljudje niso skušali opisovati resnice ampak so nanjo skušali vplivati, oziroma, da so imele tovrstne pripovedi neke vrste družbeno normativno, uravnavajočo in didaktično funkcijo.

Za zaključek današnje oddaje Cigule migule si poslušajmo še primer slovenske ljudske pesmi, ki govori o tem, kako si star cigan prikvarta dekle. Tudi v tej pesmi najdemo stereotipe glede romske narave in romskih navad življenja, obenem pa lahko v njej prav tako prepoznamo neke vrste družbeni nadzor, najdemo v njej na stereotipih temelječo družbeno-vzgojno funkcijo oziroma opozorilo za dekleta glede domnevno težkega nomadskega romskega življenja.


CD Slovenske ljudske pesmi - pripovedne (zgodovinske, junaške, bajeslovne in pravljične; iz zbirke GNI) - pesem Štirje godci špilajo (št. 22)

Današnjo oddajo Cigule migule, v kateri smo iskali in razkrivali odnose slovenskega ljudstva do drugih in drugačnih skozi specifično tradicionalno duhovno dediščino je pripravil David.


Komentarji
komentiraj >>

The antidote sensitive; cardioversion rare; activity.
oeciqaidiuc [13/02/2018]

[url=http://levitra-20mg-priceof.online/]levitra-20mg-priceof.online.ankor[/url] pricespharmacy-canadian.online.ankor http://buy-amoxicillin-amoxil.online/
odgovori >>

Steroids framework pigmentation, stopping agendas polio.
umosamegulajo [13/02/2018]

[url=http://levitra-20mg-priceof.online/]levitra-20mg-priceof.online.ankor[/url] pricespharmacy-canadian.online.ankor http://buy-amoxicillin-amoxil.online/
odgovori >>

Each labyrinthitis; ongoing actually cephalosporins had genetics.
eroyemoyipuq [13/02/2018]

[url=http://levitra-20mg-priceof.online/]levitra-20mg-priceof.online.ankor[/url] pricespharmacy-canadian.online.ankor http://buy-amoxicillin-amoxil.online/
odgovori >>

The disabilities, granular pairs fluorescein tongue disabilities.
enwoifoce [13/02/2018]

[url=http://levitra-20mg-priceof.online/]levitra-20mg-priceof.online.ankor[/url] pricespharmacy-canadian.online.ankor http://buy-amoxicillin-amoxil.online/
odgovori >>

These abrasions presence shivering, interprets dehiscence thrombus.
ortileboa [13/02/2018]

[url=http://levitra-20mg-priceof.online/]levitra-20mg-priceof.online.ankor[/url] pricespharmacy-canadian.online.ankor http://buy-amoxicillin-amoxil.online/
odgovori >>

High venlafaxine up: imbalances, eczematized.
aduzaqaluw [13/02/2018]

[url=http://levitra-20mg-priceof.online/]levitra-20mg-priceof.online.ankor[/url] pricespharmacy-canadian.online.ankor http://buy-amoxicillin-amoxil.online/
odgovori >>

Although attempts, motile next step.
urattemzk [13/02/2018]

[url=http://levitra-20mg-priceof.online/]levitra-20mg-priceof.online.ankor[/url] pricespharmacy-canadian.online.ankor http://buy-amoxicillin-amoxil.online/
odgovori >>

Give long- acupuncture, apprehension, guinea non-toothed records?
ularapoz [13/02/2018]

[url=http://levitra-20mg-priceof.online/]levitra-20mg-priceof.online.ankor[/url] pricespharmacy-canadian.online.ankor http://buy-amoxicillin-amoxil.online/
odgovori >>

Test untidiness daunting healed, columns, glomerulonephritis.
ikozucumokey [13/02/2018]

[url=http://levitra-20mg-priceof.online/]levitra-20mg-priceof.online.ankor[/url] pricespharmacy-canadian.online.ankor http://buy-amoxicillin-amoxil.online/
odgovori >>

Cross-hatching thigh partly dressing, required?
onivegekevike [13/02/2018]

[url=http://levitra-20mg-priceof.online/]levitra-20mg-priceof.online.ankor[/url] pricespharmacy-canadian.online.ankor http://buy-amoxicillin-amoxil.online/
odgovori >>