... zdravniki Pinocheta ne bodo operirali ...
... Fidžiju grozi državni udar ...
... Novi predsednik Venezuele spet Chavez ...
... Annan jadikuje nad vojno v Iraku ...
... na meji med obema Korejama eksplozivno ...
OFF NAPOVEDNIK
Da niso samo dijaki tisti, ki poskušajo z neverjetnimi zgodbami upravičiti svoje izostanke od pouka, priča tudi zgodba savdskega učitelja. Ta si je, da bi upravičil svojo 18-dnevno odsotnost z dela izmislil, da mu je umrla žena. Šola v Medini je iz solidarnosti do kolega seveda takoj organizirala komemoracijo, na kateri so učitelju vsi po vrsti izrekali sožalje. Za učitelja bi se vse dobro izteklo, če ne bi za komemoracijo izvedela njegova zdrava in nič kaj trohneča žena. Ta je proti možu vložila tožbo, v kateri je zahtevala kazen 80-ih udarcev z bičem. Sodišče v Meki ji je ugodilo le s 40-imi udarci. Toliko o depriviligiranosti islamskih žensk.
Za svoje preživetje pa se bodo kmalu morale boriti ženske na drugem koncu sveta. V Amsterdamu bodo mestne oblasti namreč zaprle kar tretjino izložbenih oken, v katerih so tamkajšnje prostitutke ponujale svoje usluge. Oblasti so se za to potezo odločile, da bi razbile finančni kriminal in ne - kot je povedal tiskovni predstavnik Martien Maten - da bi razbili prostitucijo. Toliko o privilegijih evropskih žensk.
Poslušate (na tem mestu pa berete) ženskam skorajda naklonjeni OFF program.
OFF PROGRAM
Nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta se po mnenju zdravnikov ne splača operirati na srcu. Potem, ko so 91–letnega Pinocheta v nedeljo zgodaj zjutraj sprejeli v bolnišnico v Santiagu, je član zdravniške ekipe Juan Ignacio Vergara ( Huan Inacio Vergara ) dejal, da se odsluženemu diktatorju stanje po srčnem napadu izboljšuje, vendar pa bi bilo kritično operirati tako starega človeka. Pinochet, ki se mu zdravje poslabša pred vsako sodno odločitvijo glede tožb proti njegovi diktaturi med leti 1973 in 1990, očitno nikoli ne bo dočakal konca sodnih procesov.
Medtem ko nekateri predsedniki umirajo, pa so drugi na višku svoje slave in moči. Na predsedniških volitvah v Venezueli je ponovno zmagal dosedanji predsednik Hugo Chavez. Chavezova ponovna zmaga pa nedvomno ne prinaša nič dobrega v odnosih med Združenimi državami in Venezuelo, saj je Chavez oster nasprotnik Busha in Amerike. Z novo ustavo, ki jo je lansiral leta 1999, je naftna industrija postala državna last, s čimer jo je iztrgal iz rok pretežno ameriških lastnikov. Bushu pa gre v nos tudi Chavezova navezanost na kubanskega predsednika Castra. Ameriški borec za človekove pravice Jesse Jackson pa je ob Chavezovi zmagi že izrazil upanje, da bo ameriška administracija Chavezovo zmago izkoristila za združevanje med državama. Nekateri pač ostajajo večni optimisti.
Nič kaj optimističnega pa se ne obeta na Fidžiju, kjer se tamkajšnim prebivalcem nasmiha državni udar. Potem, ko je vojska zaplenila orožje edine oborožene policijske enote, se zdi, da bo država zdrsnila že v četrti državni udar v zadnjih dvajsetih letih. Vojska je okoli prestolnice začela postavljati nadzorne točke, vojaški poveljnik Voreque Bainimarama ( Vorek Bajnimarama ) pa je pojasnil, da so orožje zaplenili, da bi preprečili njegovo uporabo proti vojski ali proti ljudstvu Fidžija. Iz istih varnostnih razlogov so razorožili tudi varnostnike ministrov in premiera. Vse kaže, da državni udar na Fidžiju že poteka.
Kot nakuhan špaget pa se vleče tudi vojna v Iraku. Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je za britansko medijsko mrežo BBC dejal, da je iraška državljanska vojna dosti hujša kot tista v Libanonu. Annanovo mnenje je v popolnem nasprotju z izjavami ameriškega predsednika Georga Busha, ki še zmeraj trdi, da v Iraku ni državljanske vojne. Na vprašanje, ali so trditve Iračanov, da je stanje v državi hujše kot je bilo za časa Huseinovega vladanja, je Annan odgovoril, da so te trditve popolnoma pravilne.
Ob tem pa, ko svet vedno glasneje kritizira udejstvovanje Amerike v svetovnih konfliktih, pa nekateri žolčno branijo poteze Bele hiše. Ameriški svetovalec za nacionalno varnost Stephen Hadley ( Steven Hadlij ) je na večih ameriških televizijskih mrežah pojasnjeval iraško politiko ameriške administracije. Po njegovih besedah dosedanja politika ni bila neuspešna, hkrati pa je pripomnil, da iščejo način, da bo še uspešnejša. Po njegovih besedah bi bil prehiter umik ameriške vojske zanj neuspeh.
Svojevrsten koncept doseganja uspehov pa ima tudi italijanska ministrica za evropske zadeve Emma Bonino. Ta je začela gladovno stavkati, s čimer naj bi izrazila podporo legalizaciji evtanazije v Italiji. Boninova poskuša na ta način podpreti tudi 60-letnega Piergiorgioa Welbyja (Pjerđorđija Velbija), ki trpi za mišično distrofijo in ki je v Italiji odprl vprašanje legalizacije evtanazije. Welby je pred dvema mesecema pri predsedniku Gorgiou Napolitanu zahteval, naj mu priznajo vsaj pravico do samomora.
Socialistična stranka Srbije pa je že izvolila in priznala svojega novega predsednika stranke. Na mesto umrlega Slobodana Miloševiča je tako sedel Ivica Dačič, ki je nedotakljivega vodjo nadomeščal že vse od leta 2001, ko so Miloševiča sprejeli v Haag. Socialistična stranka Srbije je tudi ena redkih političnih strank, ki se bo parlamentarnih volitev v januarju udeležila samostojno.
Nove pa so tudi informacije v zvezi z zastrupitvijo nekdanjega ruskega špijuna Aleksandra Litvinenka. Kot je povedala Julija Svetlična iz ruske obveščevalne službe FSB, je Litvinenko nameraval izsiljevati Kremelj in ruske bogataše. Rusija je med tem že izdala vizume britanskim preiskovalcem, ki preizkujejo umor Litvinenka, saj naj bi ti v okviru raziskave obiskali tudi Rusijo. Kako produktiven bo njihov izlet v Rusijo pa bomo izvedeli nekje v nedefinirani prihodnosti.
Nič kaj bolj definirano pa ni, zakaj je prišlo do dveh močnih eksplozij na meji med obema Korejama. Iz generalnega štaba južnokorejske vojske so sporočili, da je na severnokorejski strani prišlo do dveh močnih eksplozij. Predstavnik Južne Koreje Yoon Won Sik je pojasnil, da na tem območju občasno prihaja do eksplozij, katerih vzrok bi lahko bile vojaške vaje ali pa žival, ki je stopila na mino. Slednje bi lahko bilo še kako res, saj je meja med obema Korejama prepredena z minami, državi pa sta uradno še zmeraj v vojni.
Posebne usode pa so doletele tudi nič krive žrtve vojne med nelegalno nastavljeno direktorico zavoda Art center in večinskim lastnikom zavoda društvom Onej. Poljski umetnik Pavel Đemian je v nedavni deložaciji ostal praktično brez stvari, ki jih je imel v prostorih Art centra. Več o tem nam bo povedal kar sam.
//////////////////////////////////////////////////////////
Poskušali smo dobiti tudi odgovor Ministrstva za kulturo, kjer pa jih bolj kot usode ljudi zanimajo tipkani in uradno formulirani dopisi. Predstavnica za stike z javnostjo Nina Orel nam je tako povedala.
//////////////////////////////////////////////////////////
Poskušali pa smo poklicati tudi trenutno direktorico zavoda Art center Petro Piko Pevec, a je vsak naš klic prijazno prekinila. Pomenljiva tišina, ni kaj.
ODPOVED: Današnji OFF je naškljocal Seku.
Komentarji
komentiraj >>