Sreda, 6. 12. 2006
goran
Za vse, ki ste Schaeferja pred dobrim tednom zamudili v italijanski Gradisci, kjer je nastopil v okviru festivala All Frontiers, tokrat v RŠ Koncertu na posluh dajemo zapis njegove inštalacije, ki je nedavno izšla v obliki albuma poimenovanega ‘In the Last Hour’. Posnetek je nastal v lanskem novembru v sklopu priznanega Huddersfield Contemporary Music Festivala, v katerem pokrivajo tisto najbolj drzno kar ponuja sodobna kompozicija. Glavno vlogo v lanski ediciji festivala je imelo novejše delo nemškega modernista Helmuta Lachenmanna, ki svojo glasbo sicer tudi postavlja v okvir musiqe concrete, dasiravno skozi neko njegovo lastno pojmovanje. Precej bliže temu kar razumemo pod tisto splošno definicijo konkretne godbe, pa ustvarja Janek Schaefer, ki je pričujoči enourni set pripravil posebej za namen festivala. (v celoti!) ...
* Za vse, ki ste Schaeferja pred dobrim tednom zamudili v italijanski Gradisci, kjer je nastopil v okviru festivala All Frontiers, tokrat v RŠ Koncertu na posluh dajemo zapis njegove inštalacije, ki je nedavno izšla v obliki albuma, poimenovanega ‘In the Last Hour’. Posnetek je nastal v lanskem novembru v sklopu priznanega Huddersfield Contemporary Music Festivala, v katerem pokrivajo tisto najbolj drzno, kar ponuja sodobna kompozicija. Glavno vlogo v lanski ediciji festivala je imelo novejše delo nemškega modernista Helmuta Lachenmanna, ki svojo glasbo sicer tudi postavlja v okvir musique concrete, dasiravno skozi neko svoje lastno pojmovanje. Precej bliže temu, kar razumemo pod tisto splošno definicijo konkretne godbe, pa ustvarja Janek Schaefer, ki je pričujoči enourni set pripravil posebej za namen festivala.
Schaefer že nekaj zadnjih let sodi med tiste najbolj opazne zvočne umetnike, oblikovalce zvoka, ki vedno znova iščejo nove izrazne možnosti. Sprva so bili to eksperimenti, kot na primer tisti z začetka njegove kariere, ko je za nekdanjega poštarja Briana Ena skozi pošto poslal snemalnik, ki je avtomatično zabeležil najbolj zvočno zanimive trenutke na poti od pošiljatelja do naslovnika. Okoljski posnetki so glavni sestavni del njegovega izraza skozi vso kariero, po srečanju z mentorjem Philipom Jeckom pa se je tudi sam navdušil nad zvočnostjo, ki jo nudijo gramofoni. Ker ga je ta praksa fascinirala in ker ni hotel enostavno posnemati Jecka, je Schaefer sestavil svoje gramofone z dvema in tremi glavami, ki mu omogočajo, da manipulira z več sekvencami istočasno. Ti modificirani gramofoni so sicer še vedno njegovo glavno orodje, vendar pa v zadnjem času vse pogosteje uporablja célo vrsto različnih priprav in inštrumentov, ki mu omogočajo več žive udeležbe v svojih kreacijah.
Tako je inštalacijo ‘In the Last Hour’, ob vedno prisotnih okoljskih posnetkih in gramofonih, sokreiral tudi s starimi Magnusovimi strunskimi orglami, klavirjem, zračnimi orglami, glasbeno skrinjico, zvončki, klarinetom ter še celo vrsto različnih elektronskih pomagal za manipulacijo zvoka. Če improvizacija velja za tisto skrajno, najbolj čislano glasbeno formo, pa Schaefer tukaj stopi še korak dlje. Loti se namreč komponiranja v živo in se skozi izjemno zvočno izkušnjo naveže na vir inspiracije, ki ga je našel v romanu ‘The Bridge’ škotskega avtorja Iana Banksa, oziroma v enem samem stavku, ki se glasi; “Between the two, half submerged by each, the ruined city”. Skozi harmonično, subtilno glasbo Schaefer predoči svoje razumevanje zvoka, ki ga gradi na izročilu skladateljev, kot sta John Cage in Philip Glass. V štirih naslovih se skozi orkestracije in okoljske posnetke sprehodi od popolnega minimalizma do kompleksnih elektronskih tekstur. Snemanje albuma je potekalo v huddersfieldski mestni hiši, navzoči pa so v popolni temi polegli po tleh, ter v najbolj udobnem položaju pokonzumirali zvok, ki je skozi zvočnike, nameščene po celi dvorani, prihajal z vseh smeri. Tisti, ki so inštalacijo doživeli, dogodek uvrščajo v vrh tega enajstdnevnega festivala, kar v tako eminentnem programu še dodatno potrjuje, da Schaefer trenutno sodi med tiste najbolj prepričljive sodobne zvočne umetnike in skladatelje.
pripravil Goran Kompoš
Komentarji
komentiraj >>