Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
USTVARJALNA GMAJNA: KJE SO MEJE SVOBODNEGA USTVARJANJA? v četrtek ob 16.00 (4554 bralcev)
Četrtek, 7. 12. 2006
Alja



V torek se je v Kiberpipi pričel dvodnevni festival ustvarjalnosti in svobodne kulture, ki si je nadel ime Ustvarjalna gmajna. Gre za predstavitev del, ki delujejo pod licenco Creative Commons. Za slovensko predstavništvo te organizacije skrbita Ljudmila, laboratorij za digitalne medije in kulturo ter Inštitut za intelektualno lastnino. Dogodek, ki se je odvil že drugič, je v prvem letu svojega delovanja botroval prilagoditvi licence slovenski zakonodaji ter njeni večji uporabnosti.


USTVARJALNA GMAJNA: KJE SO MEJE SVOBODNEGA USTVARJANJA?

V torek se je v Kiberpipi pričel dvodnevni festival ustvarjalnosti in svobodne kulture, ki si je nadel ime Ustvarjalna gmajna. Gre za predstavitev del, ki delujejo pod licenco Creative Commons. Za slovensko predstavništvo te organizacije skrbita Ljudmila, laboratorij za digitalne medije in kulturo ter Inštitut za intelektualno lastnino. Dogodek, ki se je odvil že drugič, je v prvem letu svojega delovanja botroval prilagoditvi licence slovenski zakonodaji ter njeni večji uporabnosti.

In kaj je Creative Commons? V času hitrega tehnološkega napredka in množične uporabe novih medijev, se vedno bolj razvija tudi ustvarjalni potencial, ki išče svojo pot v prepoznavnost. Poplava ustvarjenih del ter olajšan dostop njihovim uporabnikom povzroča zmedo in nesoglasja na področju avtorskih pravic, saj je praktično nemogoče vršiti nadzor nad možnostmi zlorabe. Po drugi strani pa si veliko avtorjev želi objaviti svoja dela, hkrati pa se izogniti pasti zapletenega procesa zaščite svojih izdelkov. In tu nastopi Creative Commons.

Več o tem nam je povedal vodja projekta Luka Frelih:

/////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////

Opredeljeni so različni načini, ki avtorju omogočajo, da sam določi, do katere mere bo določil uporabo svojega dela. V nasprotju s Copyright, ki zadržuje vse pravice, je za Creative Commons na prvem mestu pravilo, da so zadržane le nekatere.

/////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////

Ideja svobodnega ustvarjanja je luč sveta ugledala leta 2001 v Veliki materi osebne lastnine, Združenih državah, torej. Pobuda je prišla iz vrst priznanih akademikov, ki delujejo na priznanih univerzah, kot sta Standford in Harvard. Čeprav se licence danes poslužujejo predvsem mladi, neuveljavljeni umetniki, katerim je pot v svet poslovne umetnosti tlakovana z ovirami, pa se med njimi najdejo tudi nekateri zvezdniki, naj omenimo le Beastie Boys, ki bolj kot služenje mastnih denarcev podpirajo večje ustvarjalne zmogljivosti.

Na prvi pogled je Creative Commons primerljiv s Copyleft, pri katerem gre prav tako za svobodno uporabo avtorskih del, vendar gre pri praktični uporabi obeh pojmov za nekatere razlike.

/////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////

Danes gre za neprofitno mednarodno organizacijo, ki svojo storitev prilagaja zakonodaji posameznih držav, čeprav temelji na skupnih načelih. V delovanju organizacije se dogajajo različni eventi, namenjeni predvsem predstavljanju novih stvaritev. V tem duhu je nastal tudi ljubljanski festival. Na njemu se prikazujejo dela več kot petdesetih avtorjev, med njimi jih je kar nekaj iz tujine. Vse izdelke si je moč ogledati na spletu, medtem ko jih je bilo v času dogodka v Kiberpipi razstavljenih le nekaj.

Omenimo naj projekt Makedonca Oliverja Musovik, ki si je mirne duše za osnovo svoje kreacije vzel nacionalne zastave. Na njih je spremenil le določen detajl, kateri pa pozornemu poznavalcu državne simbolike kaj hitro postavi pod vprašaj vsebino narodne identitete. Za zvočno spremljavo dogodka kot tudi današnjo glasbeno podlago prispevka je poskrbel DJ Nova, ki sam v praksi zastopa načela Creative Commons-a.

/////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////

Projekt Creative Commons je le avtor pogodb, ni pa pristojen za kritično ocenjevanje samih kakovosti samih izdelkov, ki se te licence poslužujejo. Najbolj pomembno od vsega je sploh dobiti možnost, da se izdelek vidi. O njegovi všečnosti pa bodo tako in tako odločali uporabniki sami.

Svobodno uporabo končanega prispevka ponuja Alja.



Komentarji
komentiraj >>