Leta 1993 so Združeni narodi razglasili Srebrenico za varno območje, v katerega so se malo zatem zatekli številni muslimani iz vzhodnega dela Bosne in Hercegovine. Za varnost mesta naj bi takrat skrbelo 600 nizozemskih UNPROFOR-ovcev, ki pa so dve leti kasneje, julija 1995, ob srbskem zavzetju mesta povsem zatajili. Njihov pogum je z življenjem plačalo več kot 8000 ljudi. Nizozemska vlada je te iste branitelje nedavno nagradila za hrabrost, ki so jo pokazali v Srebrenici.
Kako so lahko pozabili Srebrenico? Vsi, ki smo takrat in tudi v letih, ki so sledila, spremljali dogajanje v zvezi s tem mestom, nismo mogli verjeti, kakšne krutosti so zmožni posredni in neposredni krivci za masaker. Leta 1993 so Združeni narodi razglasili Srebrenico za varno območje, v katerega so se malo zatem zatekli številni muslimani iz vzhodnega dela Bosne in Hercegovine. Za varnost mesta naj bi takrat skrbelo 600 nizozemskih UNPROFOR-ovcev, ki pa so dve leti kasneje, julija 1995, ob srbskem zavzetju mesta povsem zatajili. Njihov pogum je z življenjem plačalo več kot 8000 ljudi. Nizozemska vlada je te iste branitelje nedavno nagradila za hrabrost, ki so jo pokazali v Srebrenici. Mrtve so torej zaklali še v drugo!
V začetku prejšnjega tedna je nizozemsko obrambno ministrstvo pred vojašnico na severu Nizozemske odkrilo obeležje v spomin na nizozemske enote, ki jim leta 1995 ni uspelo preprečiti najhujšega pokola v Evropi po II. svetovni vojni. Obrambni minister Henk Kamp pa je ob tej priložnosti za hrabrost, ki so jo pokazali ob neučinkovitem varovanju mesta in civilistov, odlikoval še približno 500 vojakov. Pred vojašnico se je na ta dan zbrala skupina nekaj deset Bošnjakov, ki so protestirali proti očitnemu ignoriranju odgovornosti nizozemskih mirovnih sil za smrt muslimanskih dečkov in mož na območju Srebrenice.
Nizozemska se poskuša vse od konca vojne v Bosni in Hercegovini izogniti odgovornosti za klanje, ki so ga zagrešile srbske paravojaške enote. Po objavi poročila posebne nizozemske preiskovalne skupine leta 2002 je odstopila celo takratna vlada. Odtopila pa je bolj iz preračunljivosti kot pa iz obžalovanja. Odstopila je le slab mesec pred parlamentarnimi volitvami. Hja, res je, da Nizozemci niso streljali po civilistih. Vsekakor pa bi lahko streljali po srbskih agresorjih, ki so z očitnim namenom izvršitve genocida zasedli mesto. Storili niso ničesar. Poveljnik nizozemskih mirovnikov Karremans je takrat celo nazdravljal z vojnim zločincem Ratkom Mladićem. Ja, življenje nekaj tisoč ljudi je zamenjal za par kozarčkov rakije.
Nikakor ni treba ponovno poudarjati, da je Evropa v svojem posredovanju v vojnah na območju bivše Jugoslavije nepredstavljivo zatajila. Če kje, je najbolj zatajila prav v Srebrenici. Pokol je za nekatere akterje veljal celo za odlično načrtovano vojaško operacijo, kot se je izrazil polkovnik Karremans. Vodja misije Združenih Narodov v Bosni in Hercegovini Jasuši Akaši pa v svojem poročilu namenoma ni omenjal zločinov. Mednarodna javnost je kmalu po tem sprejela dejstvo, da se je v Srebrenici zgodil genocid, kar je srbsko stran prisililo v daytonska pogajanja.
O tem, kako odlična je bila vojaška akcija srbske vojske, bi lahko razpravljali. Pred vdorom v Srebrenico so srbske vojaške enote mesto obkolile s splošno premočjo v orožju in strelivu. Bošnjaki so imeli orožja le za nekaj dni obrambe. General Ratko Mladić je takrat vkorakal v mesto in od polkovnika Karremansa zahteval predajo bošnjaškega orožja kot garancijo za življenja civilistov. Bošnjaki so orožje seveda predali, Srbi pa so nato s tem istim orožjem poklali množico. Srbi so celo prihranili na strelivu.
Ali je torej šlo za odlično vojaško operacijo ali za popolni idiotizem nizozemskih mirovnih sil z njihovim poveljujočim na čelu? Zakaj bošnjaškega orožja niso prevzeli nizozemski mirovniki, ki so za to imeli vsa pooblastila? Če si vojaki nizozemskih mirovnih sil karkoli zaslužijo, je to doživljenjsko sramotenje in obmetavanje s kamenjem. Za kazen bi jih lahko poslali v Srebrenico, kjer bi morali izkopati na tisoče grobov za ostanke tistih, ki bi jih morali braniti. Ampak, kdo bi potem poskrbel za njihovo varnost?
Tisto, kar še posebej bode v oči, pa je dejstvo, da svetovna javnost kljub splošnemu konsenzu, da se je v Srebrenici zgodil genocid, ni bila zmožna obsoditi nedavne poteze nizozemske vlade. Molčanje Evrope pa lahko razumemo tudi drugače. Nagrada nizozemskim vojakom je nagrada tudi za Evropo. Za njeno hrabrost. Z odlikovanjem 500-tih nizozemcev se je odlikovalo tudi Evropo. Zakaj bi protestirali, če pa se z nekaj sto svetlečih okraskov lahko zabriše sramota celotne celine!
Kaj torej ostane preživelim Srebrenice? Da še naprej odkrivajo množična grobišča in pokopavajo nerazpoznavne ostanke svojih najbližjih. Upajo pa lahko tudi na obsodbo Nizozemske na mednarodnem sodišču, kamor so ženske Srebrenice vložile tožbo proti odgovornim. In morda, da bodo kmalu aretirali Ratka Mladića. A Evropi se, z izjemo Carle Del Ponte, ne mudi. Samo, da padajo odlikovanja. Pa čeprav na grobovih hrabrosti.
ODPOVED: Komentar je, z velikim zadrževanjem in izogibanjem kletvic čez nizozemske mirovnike, spisal Seku.
Komentarji
komentiraj >> Re: Na grobovih hrabrosti
Miha [13/12/2006]
Že star pregovor pravi, da na žalost metek in medalja nikoli ne zadeneta pravega.
odgovori >>
Re: Na grobovih hrabrosti
anonimni alkoholik [13/12/2006]
svaka čast
odgovori >>