... zgodil in končal se je zadnji vrh EU pod finskim predsedstvom ...
... Iran joka zaradi defrostacije Mudžahidskega premoženja ...
... Belorusija bi snedla košček Saharova ...
... škofje za berlinsko izjavo z bogom in krščanstvom ...
... umrla bivša evropska komisarka za transport ...
... hrbtna stran novih kovancev? ...
S četrtkovim jutrom se zbuja tudi Offropa, z namenom, da si otrebi evrouši minulega tedna. V Trstu je menjavo slovenske valute v tem času pozdravila knjiga Slovenija v Evrolandiji, na eurobarometru smo Poljaki in Slovenci nad širitvijo Unije pokazali celo večje navdušenje kot Bolgari in Romuni, Slovenija pa se je hrabro postavila v bran avstrijskega embarga na gensko zbrbljano koruzo.
Toda najprej je za rakom umrla Patricia de Loyola nekdanja evropska komisarka za transport. V Madrid je prideževalo tudi Ruplovo sožalje. Loyola nas je zapustila kot evropski koordinator za izgradnjo čezevropskega omrežja, natančneje za peti koridor, ki čez naše kraje vodi proti Budimpešti.
Bivše komisarke so se spomnili tudi na zadnjem sklepnem vrhu držav članic pod finskim predsedstvom, ki naj bi bilo po besedah predsednika evropske komisije Joseja Manuela Barrose posvečeno osveženemu konsenzu glede širitve. In temu je tako tudi bilo. Nemška kancerka Merklova je še pred začetkom opozorila pred propadom evropske ustavne pogodbe. Izkupiček vrha je bil potem po predvidevanjih pričakovan. Evropska unija se bo širila še naprej, saj to krepi njen položaj v svetu, je bilo slišati iz ust Barrosa. Toda obenem mora poskrbeti za boljši institucionalni okvir, saj glede ustavne pogodbe ta vrh ni prinesel nobenega napredka. Turčija si je s svojim nespoštovajem carinskega protokola do Cipra prislužila delno zamrznitev pristopnih pogajanj iz strani evropskih zunanjih ministrov, stara zgodba pa je tudi srbski status quo, saj ključ do evropskih vrat po besedah francoskega predsednika, sliši na ime Ratko Mladić. Francija je naznanila tudi novost, namreč, da se bo ljudtsvo po vstopu Hrvaške glede vsake potencialne nove države članice odločalo na referendumu.
Francoski predsednik je delček svojega ušesa ob robu vrha Evropske unije posvetil tudi slovenskemu premieru Janezu Janši. Možaka sta pogobezdala o evrospkih temah, se dotaknila dvostranskega sodelovanja med državama, Janez pa se je Jaquesu zahvalil še za pomoč, ki jo Francija nudi Sloveniji v pripravah na predsedovanje Eu leta 2008. V letu 2005 je skupna blagovna menjava med državama presegla dve milijardi evrov in Janša je tako politično kot gospodarsko sodelovanje med državama ocenil kot dobro.
Drugače pa so vlogo krščanstva v evropski politični zavesti ocenili evropski škofje, ki so se zbrali zato, da bi v berlinski izjavi, ki jo bo EU sprejela marca ob 50. obletnici svoje ustanovitve, pristojni primaknili tudi besedici krčščanstvo in bog. Škofje so prepričani, da je bil vpliv krščanstva ključnega pomena pri tvorjenju evropskega projekta, ter, da bi morala berlinska izjava poleg vrednot in ambicij EU vsebovati tudi verske in humanistične motive državljanstva EU. Njihov cilj ni neuresničljiv, glede na to, da je nemška kanclerka Merklova, ki bo berlinski izjavi očetovala, omembi Boga v tovrstnih dokumentih naklonjena.
O bogu ni bilo veliko besede pri oblikovanju hrbtnih strani na slovenskih evrskih kovancih. Domoljubje nekaterim v denarnicah že zdaj zbujajo: Prešernov profil, Trubarjev portret, Triglav, lipicanci, Plečnikov parlament, evromodificiran Groharjev sejalec , Avstrijcem smrdeči knežji kamen in – štorklja. Vse to v 296,3 milijona kosih in teži poldrugih tisoč ton.
Slovenija v Evrolandijo stopa v trenutku, ko je navdušenje nad skupno valuto v državah, kjer evro že lep čas šelesti v žepih – najnižje od njegove uvedbe. O njegovi koristnosti je prepričanih 48 odstotkov ljudi, še vedno pa velja – za pozitivno spremembo. Razlog manjše navdušenosti je dvig cen.
In še evrotobogan. Medtem, ko je naša bodoča valuta na začetku tedna za tisočinko zdrsnila navzdol, se je v zadnjih dveh dnevih skoraj vrnila na raven iz prejšnjega četrtka. Evro je torej vreden 1.3203 ameriškega dolarja.
Šest milijonov evrov za nakup, plus dva za prenovo in opremo, so številke, ki jih je Slovenija izkašljala za nove prostore stalnega predstavništva Slovenije pri Evropski uniji. Po končanem zasedanju Eu jih je slovesno odprl premier Janez Janša. Poudaril je pomen slovenskega predsedovanja EU čez dobro leto, in ga označil kot za dogodek, ki bo vrgel slabo ali dobro luč ne le na Slovenijo, temveč na vso skupino nvih članic. Slovenija torej v Bruslju po novem domuje v sedemnadstropniku na Rue de Commerce 44 v diplomatski četrti Bruslja, poleg množice predstavništev, misij in veleposlaništev. Stavba je čimbolj slovenska, vse od materialov, ki jo sestavljajo, pa do slik, ki hengajo na stenah. Teh je baje sedemindvajset.
Iran nasprotuje odločitvi Sodišča Evropskih skupnosti, ki je razveljavilo odločitev Sveta Evropske unije za zamrznitev sredstev iranski opozicijski skupini Mudžahidi iranskega ljudstva. Iransko zunanje ministrstvo je rezultat ozmerjalo kot neopravičljiv in nesprejemljiv, po njihovem mnenju celo nasprotuje duhu resolucije Združenih narodov, ki odgovornost za boj proti terorizmu nalaga vladam. Mudžahidi iranskega ljudstva so svojo nominacijo na evropskem seznamu terorističnih skupin, ki se jim zamrznejo sredstva na bančnih računih Eu doživeli leta 2002. Odslej so o nepravici vztrajno tožili pred Sodiščem evropskih skupnosti, ki je nato ugotovilo, da določilo krši pravico do poštenega sojenja. Mudžahidi so svoja nekdaj nasilna pota bojda spremenili leta 2001.
Evropske inštitucije pa notranjepolitične štrene mešajo še eni nečlanici – Belorusiji. Nasprotnik Lukašenkovega železnega režima, beloruski opozicijski voditelj Aleksander Milinkevič je od evropskega parlamenta prejel nagrado Saharov, za prizadevanje za svobodo mišljenja in boj za človekove pravice.. Gospod Aleksander je sprejel moralni del nagrade, zavrnil pa je denarnega, ki znaša nezanemarljivih 50.000 evrov. Država beloruska je namreč napovedala, da si bo od vsote vzela 14.000 evrov davka, Milinkevič pa jo kani ugnatis tem, da je evropske inštitucije zaprosil, naj denar, namesto njemu, neposredno nakažejo kar beloruskim nevladnim organizacijam. Nagrado je pripisal vsem Belorusom, ki si prizadevajo za svobodo in jih režim zatira.
Svojevrstno davčno svobodo so si privoščile Irska, Španija in Finska. Evropska komisija je mahinacije v zvezi z davkom na dodano vrednost preimenovala kar v kršitve in trojica se je znašla pred ukrepi, Irska pa še pred evropskim računskim sodiščem. Finsko so v stanje pripeljale nereguralnosti pri brezplačni pravni pomoči, Španija se je na zatožni klopi znašla zaradi poklica registrator lastnine, ki ni zavezan k plačevanju DDVja, Irska pa zaradi javnih teles, ki niso obravnavana kot davčni zavezanci.
Pravičneje kot davki bodo čez šest let širom zemljice evropske, razdeljena enotna vozniška dovoljenja. Leta 2013 bo dokument v velikosti kreditne kartice zamenjal dotlej obstoječih 110 različnih sistemov, ki trenutno veljajo v EU, držal pa bo lahko največ 15 let. Popolna zamenjava dovoljenj naj bi bila povsod izvršena do leta 2039, pomenia bo tudi, da človek, ki mu bo dovoljenje vzeto v eni od držav članic, ne bo mogel pridobiti dovoljenja v katerikoli od drugoh drav članic EU.
Če bi bilo po volji klenega naroda kranjskega, tudi sosednja Hrvaška še dolgo ne bi pridobila dovoljenja za vstop v Evropsko Unijo. Po raziskavah Eurobarometra rekordnih 40 odstotkov Slovencev ne podpira hrvaškega članstva v EU, 71 pa nas je prepričanih, da si to zasluži Makedonija. Pregovor daleč od oči, daleč od srca, v tem primeru nikakor ne drži.
V teden, ko je Poljska še nadalje preprečevala pogovore z Rusijo, in so evropski birokrati pripravljali stolčke za bodoče brate birokrate iz Bolgarije in Romunije, sem vam evropsko čorbo v zehajoča usteca zlival Urban Z.
Komentarji
komentiraj >>