Takšnega zatišja na kulturni sceni pa že dolgo ne. Na elektronsko pošto dobivamo večinoma zgolj voščila raznih kulturnih hramov in posameznih umetnikov. Celo na STA je tokrat bolj slaba bera. Ni kaj, prazniki so v počitek nagnali tudi sicer neustavljivo marljive kulturniške mline. Zato danes na Radiu Študent pri najboljši volji zgolj dve kulturni novici.

Najprej jo mahnemo v Pravljično Celje na Knežjem dvoru. Tam se od 16. pa še do 31. tega meseca predstavlja poseben projekt z naslovom UMESTUSIUMETNOSTI. Razdeljen je na dva dela. V prvem, pod enkratnim naslovom VizualSi, se predstavljajo video objekti in interaktivne inštalacije, ki vzporedno (drug ob drugem) s sodobnimi sredstvi kažejo različne vidike našega resničnega vsakdana. Tokratni Paralelni svetovi pa bodo Mestusiumetnosti darovali vizualni ambient v živo.

Iz pivske pa v močvirno prestolnico. Jutri se ob 20. uri na trgu pred Mestno galerijo obeta začetek umetniške urbane intervencije ABAA – Abused By An Artist avtorja Emirja Jelkića. Projekt želi opozoriti na problem v današnji sodobni umetniški produkciji, v katero je vključeno, tako posredno kot neposredno, veliko število izvajalcev. Poleg umetnika tudi asistentje, tehnično osebje in drugi, ki s svojimi veščinami doprinašajo k uspešni realizaciji projektov. Nemalokrat so ti »pomočniki« deležni različnih psihofizičnih pritiskov s strani »Velikega umetnika« , ki se v blažji obliki manifestiriajo kot vsakdanje osebnostno zatiranje, najbolj pogosto sredstvo zaničevanja pa se dogaja na finančnem nivoju. Projekt bo na ogled na različnih lokacijah v peš coni v središču mesta, in sicer bodo na izbranih jaških železne pokrove zamenjale steklene pohodne plošče. Video bo na ogled sedem dni po več ur dnevno.

Tako, današnji kulturniški intermezzo je izzvenel do naslednje srede, ko bomo že v novem letu.

Avtorica letošnjih kulturnih novičk JasminaJ vam za konec prišepne na uho misel umetnostnega teoretika Johna Deweya, ki naj vas vodi v letu 2007: »Nasprotje estetskega življenja je življenje, ki pluje s tokom, ki nima ne repa ne glave, ne začetka ne konca; oziroma izkustvo, ki ga začnemo, pa ga nato iz lenobe, strahopetnosti, kompromisarstva, želje po »mirnem življenju« ali podrejanja konvencijam opustimo«.