Izraziti individualist v že tako samosvoji elektronski struji, sodi v ožjo druščino najopaznejših britanskih kreativcev zadnjih desetih let. V svojih začetkih sredi 90ih, se je močno spogledoval z drum & bassom in bil deležen odziva predvsem pri klubski publiki, z novim tisočletjem pa je trde boben basovske ritme zavil v bolj prefinjeno formo, s katero si pridobiva vedno več privržencev tudi med (eminentnimi) ustvarjalci in konzumenti tistih najbolj popularnih glasbenih oblik. Veliko zaslug za to ima gotovo tudi Jenkinsonovo vedno bolj suvereno obvladovanje basovske kitare, ki je skozi dobrih deset let trajajočo solistično kariero, postala njegov zaščitni znak. Od blizu se bomo torej spoznali s glasbenikom, ki se je brezkompromisno od obskurnosti povzpel do producenta s katerim si želi sodelovati prenekateri »veljak«…
Komentarji
komentiraj >>