Sreda, 10. 1. 2007
BIGor
Še preden se letos razdivja vihra novih izdaj je treba pospraviti še kakšno spregledano ploščo minulega leta. Med nje sodi tudi drugi album bostonskega kitarskega benda Beatings, ki je bil v dobršnem delu osrednjih glasbenih medijev-posrednikov informacij spregledan in preslišan. Preprosto si te zanemarjenosti in zavrženosti na obrobju ne zasluži, sploh v kontekstu vseh preporodnih vrtljajev, ki smo jim priča zadnja leta med novimi, mladimi generacijami neopostpunka ter ostalih stranpoti in obvoznic. Beatings so mladinci, prepojeni z osemdesetimi in zgodnjimi devetdesetimi leti. Za razliko od gruče simpatizerjev, učencev in tudi posnemovalcev plodovitega britanskega postpunka s konca sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih let - od Joy Division do Gang Of Four -, je štiričlanska zasedba Beatings predvsem otrok Bostona. Zanesljivo rokovanje z relikvijami bostonskih Mission of Burma, Volcano Suns, Big Dipper in Pixies jih pravzaprav dela za njihove dediče-rojake. ...
Komentarji
komentiraj >>