Ponedeljek, 30.12. ob 14h: Univerzitetni informativni blok pripravlja Tanja Mojzer.
Kmalu bomo veselo pili, nazdravljali in zamenjali koledarje na stenah, mizah, v torbicah in vsepovsod drugje. Še pred tem pa vam bomo na zadnji letošnji ponedeljek v zadnji letošnji oddaji Univerzitetne redakcije postregli z najbolj svežimi novicami s področja univerze in izobraževanja.
Prva prihaja iz Maribora, kjer se je na povabilo Študentske organizacije Univerze v Mariboru danes končalo štiridnevno srečanje sedanje in prihodnje sestave izvršnega odbora Evropskega združenja nacionalnih študentskih organizacij, ki ima sedež v Bruslju in združuje 50 nacionalnih študentskih organizacij iz 37 evropskih držav. Njena poglavitna naloga je predstavljanje in promocija izobraževalnih, socialnih, ekonomskih in kulturnih interesov evropskih študentov, v prvi vrsti v sodelovanju z Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom, Svetom Evrope in organizacijo UNESCO. Študentska organizacija Univerze v Mariboru se je za povabilo omenjenega krovnega telesa združenja nacionalnih študentskih organizacij odločila na podlagi odličnega sodelovanja v preteklih letih pa tudi zato, da skupaj pripravita strategijo delovanja v prihodnjem letu.
Če še vedno ostanemo v Mariboru, velja omeniti, da Univerza v Mariboru še ni izvolila novega rektorja, vse dejavnosti na univerzi pa kljub temu potekajo nemoteno. Končna sodba ustavnega sodišča bo po mnenju prorektorja Mariborske univerze Željka Kneza omogočila demokratično in transparentno izvedbo rektorskih volitev. Hkrati je ta tudi mnenja, da bo Mariborska univerza v prihodnjem letu krepila tradicionalne povezanosti univerze z gospodarstvom in se pospešeno vključevala v širši evropski prostor. Velik del svojih prizadevanj bo namenila v ustanavljanje medicinske fakultete, obravnava vloge za njeno ustanovitev pa prihaja na dnevni red tamkajšnjih teles že na začetku januarja.
Fundacija Ad Futura, ki jo je vlada ustanovila julija 2001, je maja letos objavila prvi razpis za štipendije za dodiplomski in podiplomski študij slovenskih študentov v tujini. Junija ga je razveljavila, v uradnem listu pa objavila nov razpis, ki se je od starega razlikoval po spremenjenih kriterijih izbire štipendistov. V prvotnem je bilo namreč za razliko od ponovljenega zapisano, da bodo imeli prednost kandidati z višjo finančno soudeležbo. Rezultati razpisa so bili znani konec septembra, sporno pa je bilo to, da kandidati do konca novembra še vedno niso dobili izplačanih štipendij. Vršilec dolžnosti direktorja fundacije Jordan Berginc je povedal, da izplačevanje štipendij že poteka in da je bilo do 9. novembra izplačanih 12 štipendij, ostalih 90 odstotkov pa naj bi bilo izplačanih do konca letošnjega leta.
Konec prejšnjega tedna so v veljavo stopila merila in postopki za ocenjevanje študijskih programov in visokošolskih zavodov, ki jih je 13. decembra sprejel svet za visoko šolstvo Republike Slovenije. Svet omenjena pravila uporablja pri oblikovanju mnenj o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev in delovanje visokošolskih zavodov in mnenj o uvedbi novih študijskih programov in o znanstvenoraziskovalnih in umetniških programih. S postopkom za oblikovanje mnenj začne Svet na podlagi pisnih vlog vlade oziroma ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo, univerz, samostojnih in visokošolskih zavodov ter drugih predlagateljev.
Današnja zadnja informacija se dotika vprašanja Slovenije ob vstopu v Evropsko unijo. Ministru za šolstvo, znanost in šport Slavku Gabru se zdi namreč najpomembnejše, da omogoči šolski sistem Sloveniji vstop v Evropsko unijo s čim višjo stopnjo omike in čim več znanja. Po njegovem mnenju bi moral biti cilj države, da šolanje v srednji šoli, v kolikor je mogoče zahtevnih programih, nadaljuje dovolj velik delež generacije. To pomeni, da ne bi smel biti velik problem, če presežemo 40% populacije v gimnazijskih programih. Seveda se kot izziv vse bolj postavlja tudi nadaljevanje šolanja na fakulteti, podiplomski študij in doktorat.
Zadnji letošnji univerzitetni informativni blok je imela čast spisati Tanja M.
Komentarji
komentiraj >>