Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Skromni OFF Program! (3558 bralcev)
Četrtek, 25. 1. 2007
Boris V.



Eni superbogati, večina revna!


... Ameriški podpredsednik Cheney glede Iraka še vedno istega mnenja ...

... V helikopterski nesreči umrla ekvadorska obrambna ministrica ...

... Kosovski premier Ceku (izg. Čeku) ni za enostransko razglasitev neodvisnosti ...

... Iz LDS izstopili člani frakcije LDS ...

OFF NAPOVEDNIK

Lepo je živeti v Združenih državah Amerike. Pod enim pogojem, seveda. Da si nesramno bogat. V ZDA je zopet poskočilo število bogatašev, zdaj jih je celo največ v zadnjem stoletju. Tam je lani živelo več kot štiristo milijarderjev, ki so imeli najmanj eno milijardo dolarjev. Osemindvajset novih bogatunov si je premoženje ustvarilo z nepremičninskim, naftnim in drugim poslovanjem. Ko smo že pri nafti, bi bilo dobro opomniti, da število ameriških bogatašev očitno raste premosorazmerno s številom mrtvih Iračanov.

Vendar pa število bogatašev ni edino število vredno omembe. V Združenih državah je skoraj milijon brezdomcev, od tega je kar okoli štirideset odstotkov družin. Milijonov, ki živijo pod pragom revščine in milijonov zaprtih v getih brez kakšne realne možnosti vertikalne socialne mobilnosti, nima smisla posebej poudarjati. Tako, da niti ni presenetljivo, da število absurdno bogatih raste, ko pa vemo, da je za to potrebna tudi rast števila izkoriščanih oziroma skrajno revnih. Svoje k rasti obeh ekstremov seveda pripomore tudi iraška vojna, ki polni denarnice naftnih mogotcev in z mrtvimi Američani veča socialno nestabilnost Združenih držav.

Poslušate skromen OFF PROGRAM Radia Študent!

OFF PROGRAM

Ameriški podpredsednik Dick Cheney, seveda tudi zavoljo javnega mnenja, vztraja pri svojem prepričanju, da je bil napad na Irak pravilna odločitev. Brutalni resničnosti navkljub še dodaja, da je danes svet zaradi strmoglavljenja in obglavljenja Sadama Huseina veliko bolj varen, kot je bil pred tem. Poleg tega kot popolne neumnosti označuje trditve, da so napake v politiki do Iraka škodovale ugledu ameriške administracije in predsednika Busha. Zatrdil je še, da so v administraciji odločeni nadaljevati izvajanje tako imenovane nove strategije, čeprav bi kongres sprejel resolucijo proti namestitvi dodatnih sil v Iraku. Več o dogajanju v ZDA nam je povedala naša redna poročevalka Lidija Poljaček:

/////////////////////////////////////////////////////

V nesreči, v kateri sta trčila dva helikopterja v bližini vojaške baze 260 kilometrov jugovzhodno od prestolnice Quito, je umrla ekvadorska ministrica za obrambo Guadalupe Larriva, sicer prva ženska na tem položaju. Z njo so umrli še njena hčerka in pet pripadnikov ekvadorske vojske. Ekvadorski podpredsednik Lenin Moreno je dejal, da sta helikopterja sodelovala v nočnem bojnem urjenju ter zaradi očitno slabega manevra trčila in strmoglavila. Larriva je bila tudi prva obrambna ministrica, ki prej ni službovala v vojski.

O vojski bo govora tudi na Putinovem dvodnevnem obisku v Indiji, o katerem smo že poročali. Državi bosta podpisali več sporazumov o sodelovanju na področjih civilne jedrske energije, obrambe in letalstva. Rusija bo tako v Indiji gradila štiri nove jedrske reaktorje. Putin bo častni gost ob oseminpetdesetem dnevu republike, ki ga bodo Indijci obeležili z veliko vojaško parado, na kateri pa bo prevladovalo orožje sovjetskega in ruskega izvora. Indija je za Kitajsko drugi največji kupec ruskega orožja, v prihodnji letih pa ga bo nakupila za približno deset milijard dolarjev. Denar bi lahko smotrneje porabili za ublažitev revščine, ki je v Indiji prisotna v ogromnih razsežnostih.

Ogromnih razsežnosti je tudi kriza v afriški Gvineji, o kateri smo poročali včeraj. Vendar pa je gvinejski predsednik Lansana Conte privolil v imenovanje novega predsednika vlade, kar je bil en od glavnih pogojev sindikatov za končanje generalne stavke. Abdoulaye Sow (izg. Abdulaje Sau), eden od vodij Sindikalne zveze delavcev Gvineje, pravi, da je to le dogovor na papirju in da je sedaj potrebno to tudi udejaniti. Dodaja, da so ljudje siti obljub in da želijo nekaj konkretnega. Zato bodo s stavko nadaljevali, dokler se njihove zahteve ne bodo izpolnile.

Svoje zahteve pa je realnosti malce priredil kosovski premier Agim Ceku (izg. Agim Čeku). Zopet je sicer poudaril, da mora dobiti Kosovo polno samostojnost in postati normalna demokratična država ter da ni nobena druga rešitev sprejemljiva, vendar pa je ocenil, da ni razlogov za enostransko razglasitev samostojnosti. Morda je sprevidel, da trenutno mednarodna skupnost in odločujoče velesile niso naklonjene takemu razpletu regijskega gordijskega vozla. Dodal je, da ni nobene potrebe za nadaljne pogovore s srbsko stranjo o samostojnosti Kosova. Glede prihodnjega statusa pokrajine pa na osnovi predloga Ahtisaarija dopušča le pogovore o podrobnostih.

Ena od podrobnosti današnje mednarodne konference v Parizu, kjer se zbira pomoč za libanonsko vlado, je tudi slovenskih sto tisoč evrov pomoči, ki jih je obljubil Dimitrij Rupel. Poznavalsko je pristavil, da je v okviru bližnjevzhodne krize obdobje kriznega upravljanja mimo in da prihaja obdobje reševanja sporov na tem območju. Rupel je v svojem nastopu obsodil nasilje v Libanonu, ki da ga spodbujajo nekateri politiki, da bi dosegli svoje cilje. Škoda, da za mir zavzemajoči zunanji minister ni tako odločno obsodil poletne vojaške ofenzive Izraela, ki je kriva, da je zbiranje pomoči za Libanon sploh potrebno.

Pomoči je vse bolj potreba tudi domača Liberalna demokracija. Iz LDS so tako izstopili še člani frakcije LDS, Jani Moederndorfer, Roman Jakič, Peter Božič, Dunja Piškur Kosmač, Vika Potočnik in Stane Pejovnik. Jakič je dejal, da za izstop ni krivo aktualno dogajanje znotraj stranke, saj so na nepravilnosti v stranki tako na lokalnem kot na državnem nivoju opozarjali že nekaj let. Nekateri člani frakcije LDS so bili na zadnjih lokalnih volitvah celo izvoljeni na Jankovićevi listi, Pejovnik pa na listi Gibanja za pravičnost in razvoj.

Poročali smo že o dogajanju v zvezi z delovanjem Sektorja za azil, ki je izdalo nalog, na podlagi katerega je policija iz Azilnega doma v Center za tujce Postojna odpeljala Mevlijo Talović z dvema majhnima otrokoma, za kar pravni zastopnik družine Talović Matevž Krivic trdi, da je v neskladju z ustavo. Več nam je povedal sam Krivic:

////////////////////////////////////////////////

Svojo plat zgodbe nam je predstavila tudi Katarina Štrukelj iz Sektorja za azil:

////////////////////////////////////////////////


Komentarji
komentiraj >>