Sreda, 31. 1. 2007
miha
V Sloveniji se je val melodičnega punka pojavil dokaj skladno s svetovnimi trendi, ampak je sprva ostal trdno v podzemlju, dokler niso domače založbe odkrile potenciala in lansirale nekatere relativno sveže mlade zasedbe na domačo glasbeno sceno. Backstage so bili, poleg kakšnih Dreamwalk ter samozaloženih Multiball, za domače razmere ''velik'' band že takoj ob svojem nastanku. Po posnetem singlu in videospotu jih je pod okrilje vzela založba Nika in jim omogočila snemanje video spota in izdajo istoimenskega prvenca. Vendar so bili Backstage po zelo kmalu spet prosti, saj prodaja očitno ni zadostila tržnim zakonitostim. Tako so ljubljanski mladci, ki so medtem že presegli tudi državne meje, pristali v objemu založbe Kapa, ki poleg njih izdaja še domače Red Five Point Star in Moveknowledgement. Backstage tudi z novo ploščo »Trends are Changing« ostajajo zvesti preizkušenim vzorcem melodičnega punk rocka, kar pomeni, da večjega napredka in glasbenega dozorevanja še niso dosegli. (v celoti!) ...
* Melodični punk je doživljal svoje najplodnejše in komercialno najuspešnejše čase nekje v začetku devetdesetih, ko so nekatere trgu bolj prilagojene zasedbe sprejele kompromis pomehkuženja in pri velikih vratih vstopile v prestižni svet glasbene industrije. Najključnejši predstavniki in začetniki žanra iz zgodnjih osemdesetih let, ki mu najrajši pravimo melodični punk, Descendents in malce poznejši Bad Religion so ostali zvestejši prvotni usmeritvi. Smetano mainstream uspeha so posneli bandi, ki so pripadali tedaj novi struji kalifornijskega zvoka. Green Day, Offspring, Blink 182 ali Sum 41 so samo vrh ledene gore množice tovrstnih bandov, ki so se pojavili na sceni v teh letih.
V Sloveniji se je val melodičnega punka pojavil dokaj skladno s svetovnimi trendi, ampak je sprva ostal trdno v podzemlju, dokler niso domače založbe odkrile potenciala in lansirale nekatere relativno sveže mlade zasedbe na domačo glasbeno sceno. Backstage so bili, poleg kakšnih Dreamwalk ter samozaloženih Multiball, za domače razmere ''velik'' band že takoj ob svojem nastanku. Po posnetem singlu in videospotu jih je pod okrilje vzela založba Nika in jim omogočila snemanje video spota in izdajo istoimenskega prvenca. Vendar so bili Backstage zelo kmalu spet prosti, saj prodaja očitno ni zadostila tržnim zakonitostim.
Tako so ljubljanski mladci, ki so medtem že presegli tudi državne meje, pristali v objemu založbe Kapa, ki poleg njih izdaja še domače Red Five Point Star in Moveknowledgement. Backstage tudi z novo ploščo »Trends are Changing« ostajajo zvesti preizkušenim vzorcem melodičnega punk rocka, kar pomeni, da večjega napredka in glasbenega dozorevanja še niso dosegli. Glasba se vse preveč referira na velikane založb Fat Wreck in Epitaph v devetdesetih letih in je pač pretkana mešanica različnih vplivov, ki pa do sedaj še ni izoblikovala lastnega prepoznavnega momenta.
Zasedba se je iz četverice že pred časom prelevila v trio, kar se na samem zvoku odraža kvečjemu kot pozitivno, saj omogoča manj manevrskega prostora za stereotipne melodične kitarske pasaže, ki so zdaj v popolni domeni dokaj virtuoznega kitarista. Kljub premiku na manjšo založbo je produkcija na plošči močnejša od svoje predhodnice, opazen pa je tudi bolj inovativen pristop do igranja in obvladovanja svojega instrumentarija. Večina komadov, razen dveh, je odpetih v angleškem jeziku, kar je ob evropskih ambicijah fantov povsem logična poteza, angleški jezik pa jim je po slišanem sodeč tudi bolj pisan na kožo.
Backstage tako še vedno zvenijo delno punk rockersko, delno osladno popasto in najstniško naivno, pri čemer sta najbolj ključna prav vokala obeh pevcev. Tekstovni del je prav tako delno družbeno kritičen, prehaja pa tudi v osebno izpovedne tematike bolj lahkotne narave. Večglasni spevni refreni se poslužujejo mainstream navodil za všečnost na prvo žogo, ki je delno slišna tudi v instrumentalnem smislu. Srednje hitri ritmični napadi, občasno ostro odrezani in nadalje povezani z dodobra rockersko oglašeno kitaro, ki se s svojimi ne nujno melodičnimi sprehodi lahko izkazuje tudi za zelo učinkovito. Na drugi strani je moteče vse preveč monotono sosledje komadov, ki so si preprosto preveč podobni, da bi dosegli zadovoljivo razgibanost in všečnost izdelka.
Med najbolj izstopajočimi sta komada »Suffer« z dokaj svežo in zanimivo izpeljavo in poskočni »Weak«, ki vpeljuje plesne ska elemente. Morda je to prav napoved nadaljnjega razvoja zasedbe Backstage, ki že od omenjene izdaje dalje neumorno koncertira na domačih in tujih odrih. Ljubljanski trio je neizmerno priljubljen, ne glede na monotono melodičnost svoje direktne glasbe, ki je pisana na kožo upornim in obenem trendovskim mladcem, ki prisegajo na kalifornijski zvok. Po svoje so Backstage zasedba v znanem precepu, saj jih tako imenovana alternativna scena ne sprejema za svoje, mainsteram pa jih je prežvečil in izpljunil tako kot vsakega, ki ne nosi zlatih jajc.
Vendarle so Backstage skupina, ki dosledno gradi svojo kariero že vse od svojega nastanka pred slabimi šestimi leti. Fantje so postali odlični glasbeniki v okvirjih glasbe, ki jo igrajo, dovolj izkušeni za izpeljavo kakovostnih živih nastopov ter dovolj trmasti in spretni za dosego svojih ciljev. Vsekakor pa bi jih izrazitejša godba, brez pretiravanja s preverjenimi vzorci zlatih časov kalifornijskega melodičnega punka in večjo avtorsko dodano vrednostjo naredila še mnogo uspešnejše in bolj prepoznavne v surovem svetu glasbene industrije.
pripravil Miha Colner
Komentarji
komentiraj >>