... Ministrstvo za notranje zadeve je deportiralo družino Alije Berishe...
... Ameriško sodišče je obsodilo mestne oblasti Seattla zaradi nehumanega ravnanja med protesti leta 1999 ...
... ponovno množični protesti v prestolnici Mehike ...
... ekonomska kriza v Zimbabveju se stopnjuje, kar sili ljudi na ulice...
OFF NAPOVEDNIK
Francoski okoljevarstveniki bodo ob današnjem dnevu, ko bodo strokovnjaki Združenih narodov za podnebje objavili dokument o podnebnih spremembah, pozvali vse prebivalce Zemlje, naj nocoj za pet minut med uro 19:55 in 20:00 ne uporabljajo energije. S takšno gesto naj bi prebivalci plavega planeta pokazali nestrinjanje s svetovno energetsko politiko. Seveda pa razsipnost z energijo v gospodinjstvih ni ravno problem, ki bi rešil naš planet pred izpušnimi plini svetovnega gospodarstva. Tega pač bolj zanima dobiček kot pa okoljevarstvo.
Uporabo energije v gospodinjstvih omenjamo zato, ker nekatere pobude evropskih aktivistov vsebujejo banalne zahteve kot je naslednja: človek naj ponoči počiva, ker tako v gospodinjstvu ne troši električne energije, medtem ko naj čez dan dela v gospodinjstvu, saj zaradi svetlobe potrebuje manj električne energije. Če pogledamo realna dejstva, kot je to, da se evropskim državam ne uspeva držati Kyotskega protokola in da se Združene države Amerike zaradi strahu pred gospodarsko recesijo temu dokumentu za zmanševanju emisij sploh niso zavezale, potem šparanje z energijo v gospodinjstvih pač ni inventiven pristop k protestiranju proti uničevanju narave.
Ampak čas zelenih ekologov neusmiljeno mineva. Nostalgija po naravi je nesmiselna, saj narave v njenem sentimentalnem pojmovanju nikoli več ne bo.
OFF PROGRAM
Ministrstvo za notranje zadeve je zjutraj deportiralo družino Alije Berishe – ki ga je Slovenija leta 1992 neustavno zbrisala iz registra - v Nemčijo, natančneje v Munchen, od koder naj bi jo potem poslali na Kosovo. Policija je zastopniku Berishe, bivšemu ustavnemu sodniku Matevžu Krivicu, preprečila stik z Berisho, pa čeprav je kaznivo preprečiti stik pravnega zastopnika s stranko. Poslušajmo najprej, kaj je imel za povedati Krivic ob enajsti uri, saj se je vozil za dvema policijskima kombijema, ki sta prevažala člane družine Berisha.
//////////////////////////////////////////////////////
Kako pa so se obnašali policisti, nam bo povedal sam Alija Berisha.
//////////////////////////////////////////////////////
Zvezno sodišče federalne države Washington je obsodilo mestne oblasti zaradi kršenja človekovih pravic med protesti mnogih aktivističnih skupin leta 1999, ko je bilo na ulicah Seattla med zasedanjem svetovne trgovinske organizacije več kot 50.000 ljudi. Takrat so zaradi strahu določili tako imenovane neprotestne cone, a je s strani policije prišlo do množičnih neutemeljenih aretacij tudi zunaj neprotestnih con. Mesto je do sedaj izplačalo 800.000 dolarjev ljudem, ki so jim bile kršene pravice. Glavni tožnik oškodovanih, Kenneth Hankin, se je pohvalil, da odločitev tožilstva samo dokazuje, da v Združenih državah Amerike ne morejo nobenega miroljubnega protestnika aretirati brez posledic, kar pa je seveda daleč od resnice. Več o dogajanju iz največje velesile, ki po svetu množično krši človekove pravice, nam bo povedala redna poročevalka Radia Študent, Lidija Poljaček.
////////////////////////////////////////////////////
Guverner banke Zimbabveja Giedon Gonoje je izključil možnost razvrednotenja uradne valute te južnoafriške države, pa čeprav inflacija vseskozi narašča, kar je povzročilo proteste na ulicah. Kot je znano, lahko za ameriški dolar na banki dobite 250 denarnih enot Zimbabvije, medtem ko lahko na ulici dobite za enega zelenca kar 5000 zimbabvejskih dolarjev. Zaradi tega v državi že primanjkuje tuje valute. Povejmo, da je Zimbabve že osem let v ekonomski krizi in zaradi tihotapljenja diamantov in zlata izgubi 40 milijonov dolarjev na teden. Strokovnjaki opozarjajo, da, v kolikor bo inflacija naraščala, zna priti do množičnih protestov po celotni državi.
Množični shodi sindikalistov, kmetov in levičarskih skupin se odvijajo v glavnem mestu Mehike, Cuidad de Mexico. Zaradi dviga cen koruze na svetovnem trgu si mehiški industrijalci povečujejo dobiček na račun dviga cen tortilj, osnovne hrane revnih Mehičanov, saj se je cena tortilje v zadnjem letu kar podvojila. Kritike letijo predvsem na predsednika Felipeja Calderona, ki mu kljub podpisu sporazuma za omejitev cen ni uspelo preprečiti največjega dviga cen tortilj v zadnjih desetletjih. Predsednik, ki podlega pritiskom ameriškega neoliberalizma, ne zna poiskati srednje poti za zadovoljitev lačnih ust in debelih kapitalističnih pasov. Tu lahko omenimo samo zvezno pokrajino Oaxaca, ki je že dalj časa na robu državljanske vojne. Je pa levičarski protikandidat na Calderona na lanskih volitvah Andres Obrador moral organizirati lasten shod, saj mu sindikalisti očitno ne zaupajo več.
Finančno krizo poleg političnih spopadov doživlja Palestina, zaradi česar se bo v Washingtonu sestala bližnjevzhodna četverica: to so Združeni narodi, Evropska unija, Rusija in Združene države Amerike. Palestino bo zastopal predsednik Abas, ki ga mednarodna skupnost favorizira nasproti vladajoči stranki Hamas, saj slednji očitajo vpletenost v terorizem, zaradi česar so bile proti Palestini uvedene finančne sankcije. Vprašljivo je, koliko so te naredile dobrega, saj so še zaostrile konflikte med Abasovim Fatahom in Hamasom, ljudstvo pa je zaradi revščine protestiralo po ulicah. Četverica ima do Hamasa še vedno odklonilno mnenje, medtem ko je ruski zunanji minister Sergej Lavrov mnenja, da je vladajoča palestinska stranka na vladni ravni pripravljena priznati obstoječe dogovore z Izraelom. Kot pa kaže, kljub trenutnemu premirju med Fatahom in Hamasom, do velike koalicije v Palestini ne bo prišlo.
Skočimo za konec v Evropo. Nemčija si kot predsedujoča Evropski uniji najbolj trudi za obuditev ustavne pogodbe unije, ki je neslavno utonila v pozabo, po tem, ko je nekatere največje članice na referendumu niso potrdile. Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier pa je na obisku na Poljskem povedal, da bo nemški predlog rešitve ustave prišel na plano šele junija. Med drugim je še potarnal, da se zaveda, da nimajo veliko možnosti za uspeh. Kanclerka Angela Merkel je še vedno mnenja, da mora biti ustava sprejeta pred prihodnjimi volitvami za Evropski parlament. Prav Poljska pa je ena od članic, ki ustavni pogodbi najbolj nasprotuje, saj v prvotnem predlogu ni bilo omenjenih krščanskih temeljev, vemo pa, kakšen vpliv ima rimskokatoliška cerkev v tej bivši državi vzhodnega bloka.
ODPOVED: Off sta pripravila Urh in Tanja, sledi osmi del radijskega stripa Held-kein geld, nato pa prisluhnite še Terminalu Jureta Brložnika, ki se je ukvarjal s cenami nafte na svetovnem trgu.
Komentarji
komentiraj >>