Sobota, 3. 2. 2007
jizah
Zeleno sonce kot vedno ne jebe sisteme. Ne glede na to, da bo v soboto popoldne (kot vedno) ob oddajanju Zelenega sonca svetilo prijetno pomladno sonce, ki vas bo odpeljalo na "Zeleni planet", bomo mi odšli v vselej toplo Brazilijo. Skozi zgodovino sodobne in manj sodobne brazilske godbe, razvijajoče iz njihovih favel, urbanih ali pa tudi povsem ruralnih predelov, že vrsto let diktira smernice latinskega jazza, funka in bossa-nove, s posebnim lenobnimi in nemalokrat tudi progresivnim podiranjem barier znotraj omenjenih glasbenih žanrov. Velikani brazilske glasbe, kot sta recimo Antonio Carlos Jobim, Joao Gilberto, Eumir Deodato, Milton Nascimento, Gilberto Gil, Marcos Valle, Sergio Mendes, Luiz Bonfa, Vinicius de Moraes pomenijo gonilno latinsko ameriškega glasbenega ustvarjanja po drugi svetovni vojni in "trendsetterstva" znotraj določenih evropskih in ameriških krogov. Svetovni jazz in funk se nikoli nista niti poskusila odrezati od brazilskih jazzerskih in funkerskih smernic, je pa zato predvsem glasba ZDA prevzela brazilski fenomen njihove Bossa Nove, ki je dajala upanja, dobre volje ter "kruha in iger" mnogim revnim prebivalcem brazilskih velemest, ki so bolj verjeli glasbi kot gospodarstvu in politiki.
S fenomen brazilske glasbe "Zelenega sonca" se bomo torej ukvarjalo v soboto 3.2.2007 ob 15.00 na valovih Radia Študent.
Tokrat se bomo v Zelenem soncu ukvarjali s fenomen brazilske bosse nove, njihovih neodkritih talentov, ki se povečini za razliko od velikih zvezdniških in v tujini prepoznanih imen kot so Milton Nascimento, Gilberto Gil, Antonio Carlos Jobim, Joao Gilberto, Eumir Deodato, Caetano Veloso, Sergio Mendes, Jorge Benjor, Luiz Bonfa in drugi, niso tako dobro uspeli lansirati na tuje in celo na domač brazilski trg. Gre za fenomen povojne brazilske godbe, ki se je gibala med izjemnimi vokali Tanie Marie, Elze Soares in drugih in je kmalu prerasla domač brazilski prostor, kljub temu, da mnogi od izvajalcev, ki jih bomo predstavili niso kaj prida zaslužili z glasbo, niti niso bili pravi zvezdniki, temveč so se potikali v bolj "alternativnih" vodah brazilskega jazza-funka-soula in bossa nove, kljub temu, da so imeli vsi velik potencial. Gre za nekakšen izbor brazilskih, povečini zelo poletnih in uživaških komadov, kateri so bili izdani pri brazilski podružnici založbe EMI, kakopak imenovani EMI Brasil. Med drugim bomo poslušali tudi Antonia Adolfa, Orlandivo, Lo Borgesa, za mnoge popolnoma neznanega Di Mela, Quarteto Em Cy, Cassiana in druge. Pravi zvezdi bosta tokrat le Marcos Valle, ena od legend brazilske scene, ki je ogromno nastopal tudi v tujini ter izjemna vokalistka Tania Maria
Komentarji
komentiraj >>