V sklopu sodelovanja Maskinega seminarja Sodobnih scenskih umetnosti in SCCA-Zavoda za sodobno umetnost, se je prejšnji teden odvilo javno predavanje z naslovom Načrt za mobilno fakulteto umetnosti. Predstavila ga je Clementine Deliss, ki na različnih mednarodnih prizoriščih deluje kot kustosinja, raziskovalka in urednica.

Delissova se ukvarja predvsem z vizualno umetnostjo, v kateri jo fascinira pojem institucije, ki v odnosu do umetniške produkcije deluje na različnih nivojih. Pri tem poskuša zaobiti sfero klasičnih umetniških institucij – muzejev, akademij, bienala, med katerimi vsaka reproducira svojevrstne kvalitete. Zanima jo preživetje zunaj varne, a rigidne ustanove in vztraja pri svobodnejših načinih ustvarjanja, čimbolj neodvisnih od državnega denarja.

V času razvoja mnogih specifičnih znanosti postaja vedno bolj pomembna formalna izobrazba, pomembno pa je vprašanje ali se s ceno in visokimi nazivi sorazmerno razvija tudi sama kvaliteta izobraževalnih programov. Delissova meni, da je problem v mentaliteti študentov umetniških akademij, v skladu s katero naj bi obiskovanje te institucije nujno oblikovalo primeren umetniški profil. Tako se z vplivom globalizacije na kulturno politiko tak izobraževalni sistem vzpostavlja po celem svetu in ustvarja umetniške elite, ki pa jim v resnici manjka znanja.

Delissova tudi sama eksperimentira z alternativo formalnemu izobraževanju. Njen projekt Future Academy je raziskovalna skupnost, v kateri sodelujejo posamezniki, ki prihajajo iz različnih kulturnih okolij. Izhajajoč iz svojih individualnih interesov, se v skupinskem duhu ukvarjajo z nerešenimi vprašanji in oblikujejo nove ideje ter razumevanje reprezentacije. V sklopu te akademije je Delissova organizirala t.i. think tank-e v Indiji, Senegalu, na Japonskem in drugod, ki poleg stalne rezidence v Edinburgh-u, tvorijo enote te neformalne akademije.

V svojem delu je Delissova temeljito izprašala pojem samozaložništva kot potencial umetniškega ustvarjanja. Tako se pod njenim okriljem že deset let razvija publikacija Metranome, namenjena umetniškim krogom, ki ni dostopna javni distribuciji. Vključuje umetniške vsebine, filozofije, pornografije in izhaja na različnih lokacijah, odvisno od tega, kje Delissova takrat deluje.

Zanimiv primer ustvarjalnega procesa ene od številk, je bil posnetek realnega življenja para iz Oregona, ki zavrača oblike modernizacije, živi v gozdu in odvečno prtljago zakoplje v zemljo. V posnemanju njunega načina preživetja je Metronome, ki je bil plod neuspelega iskanja omenjene dvojice, oblikoval natančna navodila za preživetje v instituciji.

Delissova je znotraj izčrpnega predavanja odpirala predvsem nova vprašanja, ki so se dotaknila tudi njenih poslušalcev. Ne glede na to, ali smo študentje, frizerji ali pa umetniki, se vsi sprašujemo, kako čim lažje dihati v zamotanem svetu birokracije. In če nekaterim očitno uspe utreti pot svobodnemu ustvarjanju, ostaja nekaj upanja tudi za nas.

Poslušala je Alja