... avstrijsko ustavno sodišče grozi Haiderju ...
... Združeni narodi svarijo pred genocidom v Čadu ...
... demokrati opozarjajo Busha pred napadom na Iran ...
... italijanski odnosi s Hrvaško se menda niso ohladili ...
... v Severni Koreji slavje ob voditeljevem rojstnem dnevu ...
OFF NAPOVEDNIK
Medtem ko postaja oborožitev sodobnih držav vse bolj sofisticirana, se vojaška industrija še zmeraj ne more soočiti z nekaterimi preprostimi naravnimi ovirami. Tako je v bližini mesta Karači na jugu Pakistana v četrtek strmoglavilo pakistansko lovsko letalo F7-p kitajske izdelave. Kot so sporočili pristojni, je letalo strmoglavilo zaradi usodnega trčenja s ptico. Pilot se je na srečo še pred strmoglavljenjem varno katapultiral iz letala, o škodi, ki je nastala na tleh, pa ne poročajo. Prav tako ni znano, kako je nesrečo prestala teroristična ptica.
Da pa ptice niso edini letalci, ki povzročajo škodo vojaški industriji, priča primer iz Tajvana, kjer je drobnemu komarju uspelo izzvati strelski obračun. Osem prijateljev se je v torek zabavalo v nekem baru na jugu Tajvana in medtem, ko je eden izmed njih zaspal, mu je na obraz sedel komar. Ko je to opazil eden izmed njegovih prijateljev, ga je udaril po obrazu, da ga komar ne bi pičil. Mladenič, prepričan, da se kolegi delajo norca, je stekel domov po pištolo in se vrnil v bar, kjer je začel streljati na kolege. Ranil je tri, pet pa jih je končalo za zapahi. Se potem kdo čudi minornim razlogom za vojno, ki jih izrabljajo nekatere države?
OFF PROGRAM
Avstrijsko ustavno sodišče je koroškemu deželnemu glavarju Joergu Haiderju zagrozilo, da bo pri predsedniku države zahtevalo izvršitev odločbe glede dvojezičnih krajevnih napisov, ki je bila sprejeta 28. decembra lani. Haider kljub opozorilu s številnih strani po mesecu in pol še zmeraj ni objavil odločbe sodišča, skrajni rok za to pa se izteče 23. februarja. Sodišče z odločbo Haiderju nalaga zamenjavo manjših tablic s slovenskim imenom kraja s primernimi tablami, ki so v skladu z zakonom o cestnem prometu. Odločba pa še ni pravnomočna, saj je Haider do danes ni objavil v deželnem uradnem listu, kar pa bi moral storiti takoj po njenem sprejetju.
Združeni narodi pa svet opozarjajo pred genocidom, ki grozi afriški državi Čad. Tamkajšnje nasilje bi, tako pravijo Združeni narodi, prerastlo v genocidne konflikte podobne tistim, ki so se leta 1994 zgodili v Ruandi, saj so se v zadnjih mesecih spopadi v sosednjem Sudanu povsem razširili še na vzhodni del Čada. Opozorilo je prišlo ravno v času, ko so Čad, Sudan in Centralno-afriška republika podpisali dogovor o nepodpiranju uporniških skupin. Predsedujoči Afriški uniji, ganski predsednik John Kufour, je ob tem že izrazil pripravljenost unije, da v sodelovanju z Združenimi narodi zavaruje meje omenjenih držav.
Opozarja pa se tudi ameriškega predsednika Georga Busha. Demokratična predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi je Busha namreč opomnila, da nima pooblastila za napad na Iran in da tega brez privolitve kongresa ne sme storiti. Nekateri konservativni komentatorji pa v nasprotju menijo, da ima Bush vsa pooblastila, saj naj bi mu jih dajala kongresna resolucija iz leta 2002, ki je dovolila napad na Irak. Prav danes pa bo v predstavniškem domu potekalo glasovanje o neobvezujoči resoluciji, ki naj bi izrazila podporo vojakom v Iraku in hkrati nasprotovala napotitvi dodatnih 21.500 vojakov v to okupirano državo.
Medtem ko napad na Iran ostaja še nekje v zraku med Bushem in ameriškim kongresom, pa ameriški predsednik že opozarja, da talibanski uporniki v Afganistanu spomladi načrtujejo veliko ofenzivo. Ob tem je Bush pristavil tudi, da bo dodatnih 3200 vojakov v Afganistanu pomagalo zaustaviti talibane, hkrati pa je napovedal tudi druge oblike pomoči afganistanskim oblastem. Za akcije v Afganistanu pa Bush, za razliko od Iraka, uživa vso podporo demokratov. Ofenzivo talibanov bo spomladi tako pričakalo 13 tisoč ameriških vojakov v silah zveze NATO in 9000 v od NATA neodvisnih enotah. Svet po ameriško torej.
Velik udarec ameriškemu samoljubju pa predstavlja odločitev italijanske sodnice Caterine Interlandi, ki je odločila, da se bo 8. julija začel sodni proces proti nekdanjim 26 agentom ameriške obveščevalne agencije CIA in petim Italijanom zaradi ugrabitve egiptovskega imama Osame Mustafa Hasana. Med obtoženimi je tudi nekdanji vodja italijanske vojaške obveščevalne službe Nicola Pollari. Agenti so imama Hasana, znanega tudi po imenu Abu Omar, ugrabili v Milanu leta 2003, kot domnevnega terorističnega osumljenca, minulo nedeljo pa so ga izpustili iz zapora v Egiptu. Omenjeni proces bo največji sodni proces proti ameriškim obveščevalcem v kaki državi, ki velja za zaveznico ZDA.
Življenje v Iraku pa medtem teče svojo, okupirano pot. Po poročanju ameriških predstavnikov naj bi bil v spopadu z iraškimi varnostnimi silami ranjen vodja iraškega krila Al Kaide Abuj Ajub al Masrij, njegov namestnik Abuj Abdulah al Madžemaij pa naj bi bil ubit. Al Masrij, strokovnjak za izdelovanje avtomobilskih bomb, naj bi bil ranjen v spopadu v mestu Dulujah severno od Bagdada.
Po svoje pa se odvija tudi življenje v Severni Koreji, kjer prav te dni praznujejo 65. rojstni dan voditelja Kim Jong Ila. Na slavju se seveda ne omenja ta teden sklenjenega dogovora glede severnokorejskega jederskega programa, Pjongjang pa je že sporočil, da bo kljub dogovoru Severna Koreja še zmeraj vztrajala pri svoji vojaški mobilizacijski drži zoper Združene države Amerike. Ob rojstnem dnevu velikega vodje naj bi Severno Korejci, ki že od 90-ih trpijo za pomanjkanjem hrane, dobili dodatno mesečno zalogo živil. Partija, vlada, vojska in narod pa naj bi še naprej sledili Kimu in njegovi izgradnji mogočne socialistične države. In ob tem bodo vsaj en mesec siti.
Siti pa smo lahko tudi potvarjanja zgodovine. Potem ko je po nedavnih izjavah glede vprašanja fojb nastal spor med italijanskim predsednikom Napolitanom in hrvaškim predsednikom Mesičem, se je tokrat oglasil italijanski zunanji minister Massimo D'Alema. Ta je ocenil, da z italijanske strani ni nobene ohladitve odnosov s Hrvaško. Kar pa se spora med predsednikoma tiče, je izjavil, da gre za polemiko, ki je nastala na podlagi reakcije, ki je Italijo presenetila in razžalostila. Ob tem je še dejal, da se je Italija vedno zavzemala za vzpostavitev miru in stabilnosti na Balkanu. Torej je bila okupacija med drugo svetovno vojno zgolj zagotavljanje miru. Fojbe so očitno zgolj nesporazum v komunikaciji.
Izjavo v zvezi s govorom italijanskega predsednika Napolitana pa je - ob sicer medlem odzivu slovenske politike - podal predsednik združenja zveze borcev NOB Janez Stanovnik.
////////////////////////////////////////////////////
Medel odziv slovenske vlade na izjave italijanskega predsednika Napolitana pa bi lahko bil posledica praznovanja polnoletnosti največje vladne stranke SDS. Slovenska demokratska stranka danes namreč praznuje svoj 18. rojstni dan ob tem pa ugotavlja, da kljub nekaterim pretresom in zamenjavam mninistrov v javnosti še zmeraj uživa visoko podporo. Minister za šolstvo Milan Zver ocenjuje delovanje stranke v okviru koalicije kot zelo uspešno, izpostavlja pa, da jih čaka še veliko dela. Vse najboljše SDS, še do konca leta!
ODPOVED: Tokratni OFF je stipkal Seku. Sledi poročilo Delavsko-punkerske univerze, temu pa Kultivator o agencijah za zaposlovanje in pravicah delavcev, ki ga pripravljata Urh in MatejŠ.
Komentarji
komentiraj >>