Ponedeljek, 6.1. ob 14h: Univerzitetni informativni blok pripravljata Gregor in Lucija.
Sreda, 8.1. ob 14h: Polona nas bo v okviru svojega tematsko obarvanega špikerskega programa poučila o učinkih kanabisa na zaznavanje, pomnjenje, učenje, spomin, ipd.
Četrtek, 9.1. ob 14h: Kaj je novega/starega na področju študentskega dela? komentira Lucija
Ponedeljek, 6.1. ob 14h:
Današnja bera univerzitetnih informacij bo minulim praznikom primerna. Nekateri ste si privoščili kar 14-dnevni oddih od študijskih obveznosti. Verjamemo pa, da je tudi današnji dan bolj kot čemu drugemu namenjen ponovni aklimatizaciji na delovno in študijsko okolje. Naslednja dva tedna pa bomo tako ali tako samo še odštevali ure in dneve do naslednjih počitnic, ki jih uradno imenujejo tudi »zimsko izpitno obdobje.« Če se ne boste posvetili samo študiju, se boste zagotovo udeležili kakšnih drugih aktivnosti, podobnih naslednjima dvema.
Štiri evropske mreže študentov AEGEE (www.aegee.org), ESIB (www.esib.org), ESN (www.esn.org) in JADE (www.jadenet.org) so skupaj pripravile projekt "Univerze debatirajo o Evropi", katerega namen je aktivna participacija študentov v javnih debatah o prihodnosti Evrope. V projektu sodeluje 43 držav in več 1000 studentov. Končni dogodek – konferenca je potekala 19. in 20. decembra 2002 v Bruslju. Konferenca je bila namenjena vsem evropskim študentom. Udeleženci so imeli zagotovljeno brezplačno prehrano in nastanitev. Več o dogodku lahko izveste na spletni strani http://www.unidebate.org.
UNESCO pa je v decembru naredil še en korak k informacijski družbi. Svetovni vrh, World Summit on the Information Society, bo leta 2003 v Ženevi in 2005 v Tunisu. Na svoji spletni strani wsisforum.unesco.org je odprl on-line razpravo o zaključnih dokumentih vrha, ki je namenjena vključevanju nevladnih organizacij, civilne družbe in zainteresiranih
posameznikov. Forum bo odprt 15. januarja.
Več informacij lahko dobite na spletni strani UNESCO: www.unesco.org.
Na Univerzi v Ljubljani pa ugotavljajo, da se učinkovitost in trajanje študija ne izboljšuje. Zaradi podvojitve števila študentov po letu 1990 se je pojavil tudi velik problem pomanjkanja učiteljev in asistentov ter njihova preobremenitev. Premike je zaznati pri posodabljanju podiplomskega študija in izboljšanju prostorskih pogojev in opremljenosti na nekaterih članicah Univerze v Ljubljani, v poročilu o kakovosti Univerze v Ljubljani za leto 2002 med drugim ugotavlja komisija za samoocenjevanje kakovosti in razvoja Univerze v ljubljani. Glede na te ugotovitve komisija priporoča proučitev sedanje vpisne politike, "bolj sistematično razmišljanje" o prenovi študijskih programov glede na mednarodne trende v strokah, predlaga pa tudi, da se več pozornosti posveti socialnemu položaju študentov ter uvedbi novih načinov pomoči.
Tudi v lanskem letu ni napredka glede prehodnosti rednih študentov iz prvega v drugi letnik, še ugotavlja omenjena komisija. V povprečju je v drugi letnik redno napredovalo 56 odstotkov rednih študentov ljubljanske univerze, pri čemer je bil odstotek te uspešnosti na univerzitetnih programih nekoliko višji kot na visokih strokovnih programih.
Med razlogi za slabo prehodnost študentov v višji letnik večina članic Univerze v Ljubljani navaja vpis novincev, ki se niso mogli vpisati na druge študijske programe in "fiktivni vpis" tistih študentov, ki ne nameravajo študirati, a se na univerzo vpišejo zaradi pridobitve študentskega statusa. Visokošolski zavodi vse pogosteje opozarjajo na zavlačevanje študija pri absolventih, med razlogi za takšno stanje pa navajajo zaostale obveznosti, ugodnosti študentskega statusa, preveč časa za izdelavo diplome ter slabo zaposlitveno perspektivo diplomantov. Med študenti, ki so se v prvi letnik študijskih programov ljubljanske univerze vpisali leta 1991, jih je sicer v dobrih osmih letih študij uspešno končala le polovica.
Morda bodo nekoč v prihodnosti po tem planetu hodili sami Einsteinovi kloni. Kdo ve, kaj načrtujejo Raelijanci? Sekto je leta 1973 ustanovil nekdanji francoski novinar in pevec zabavne glasbe. Danes je to veliko "gibanje za vsesplošno promocijo znanosti", kot se sami poimenujejo, ki naj bi imelo po različnih podatkih po vsem svetu od 40.000 do 55.000 in več pripadnikov. Raeljanci verjamejo, da so življenje na Zemlji s pomočjo genetskega zapisa DNK in genetskega inženiringa ustvarila bitja iz vesolja, Elohimi. Kloniranje naj bi bilo po njihovem prepričanju ključ do večnega življenja, družbo Clonaid pa so ustanovili pred petimi leti.
"Dva otroka sta že rojena, tri pa pričakujemo še pred februarjem," je na britanski televiziji BBC izjavila, predsednica ameriške družbe Clonaid in pripadnica sekte raeljancev. Kot je povedala, so v Clonaidu uspešno izvedli vsaditev skupno pet kloniranih zarodkov, dva klonirana otroka sta se že rodila, rojstvo treh pa pričakujejo v prihodnjih tednih. Trd oreh in težko etično vprašanje za uradno znanost, mačji kašelj za podzemlje.
Da bi vam tudi tale študijski teden minil kot mačji kašelj, vam želita avtorja današnjega informativnega bloka, Gregor in Lucija.
Četrtek, 9.1. ob 14h: Kaj je novega/starega na področju študentskega dela?:
S prvim januarjem je začel veljati novi Zakon o delovnih razmerjih, ki ga je po nekajletnih pripravah ter usklajevanju med socialnimi partnerji Državni zbor sprejel aprila lani. Takoj po sprejetju je Zakon dvignil veliko prahu zaradi zdaj že znamenitega 216.-tega člena, s katerim je v zakonu posebej urejeno delo dijakov in študentov. Dijaki, ki so že dopolnili 15 let starosti, in študentje lahko opravljajo začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja, po domače študentskega servisa. Do tu nič novega.
Kot začasno ali občasno delo lahko dijak ali študent opravlja tudi delo na delovnem mestu pri posameznem delodajalcu. Delovno mesto je v zakonu opredeljeno kot obveznost delodajalca, da prosta mesta javno objavi ter da praviloma vnaprej s splošnim aktom določi pogoje za opravljanje dela na določenem delovnem mestu. Študent lahko torej opravlja delo na ravnokar definiranem delovnem mestu pri posameznem delodajalcu, vendar najdalj 90 dni brez prekinitve v posameznem koledarskem letu. Na tem mestu pa so se začele lomiti sulice in kopja.
V zakonu so opredeljeni tudi njegovi cilji: vključevanje delavcev v delovni proces, zagotavljanje usklajenega poteka delovnega procesa ter preprečevanje brezposelnosti, pri čemer se upošteva pravica delavcev do svobode dela, dostojanstva pri delu in varuje interese delavcev v delovnem razmerju.
Sprašujem se, kaj neki bi naj k temu pripomogel znameniti 216.-ti člen, ki tako mimogrede in ohlapno opredeljuje študentsko delo? Slednje sprva skorajda ni dobilo prostora v besedilu, saj delo prek študentskega servisa ni definirano kot delovno razmerje. Študentski in dijaški predstavniki so nam nekako izbojevali 216. člen, vendar je ta vsaj na samem začetku ponujal skrajno različne interpretacije in s tem povezano bojazen o omejevanju študentskega dela. Na študentskih servisih so se bali, da bo omenjena omejitev privedla do dela na črno in da bo prizadela delodajalce, ki si ne morejo privoščiti redno zaposlenega. Po nekaterih interpretacijah pa naj bi se seštevali dnevi v letu, ko je študent delal.
Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. Na pritožbe, da država omejuje študentsko delo, so na ministrstvu za delo našli salomonski odgovor, da gre zgolj za sistematizirana delovna mesta ter za dobesedno 90 dni dela brez prekinitve. Direktorica Študentskega servisa Borštnikov trg, Barbara Bavec, je za enega izmed časopisov pred časom izjavila, da se študentsko delo zaradi te omejitve zagotovo ne bo zmanjšalo, vendar bo več nepravilnosti in zato tudi več nelagodja pri delodajalcih in večja zmeda pri inšpektorjih. Obenem je poudarila, da je zakonska omejitev povsem v nasprotju s prizadevanjem ministrstva za delo, ki želi študentske servise vključiti v iskanje prve zaposlitve mladih.
Včeraj pa nam je zagotovila, da jim omenjeni člen novega zakona zaenkrat ne povzroča nobenih preglavic. Razlika je le v tem, da se stalne napotnice zdaj izdajajo le za obdobje treh mesecev in ne več za celo leto. Potem lahko študent pride po novo napotnico. Torej: če študent zgolj dan ali dva ne dela oziroma če to delodajalec samo prikaže na napotnici, zakona ne krši. Kar ni izrecno prepovedano pač ne more biti kaznivo. Podobno ravnajo tudi v primeru, ko vaše izplačilo presega neobdavčeni znesek. Delodajalec vam pač izpolni dve napotnici in je volk sit in koza cela.
Čemu torej sploh zakon, če ničesar ne spremeni? Sam sebi namen. Poleg tega je zelo nejasna tudi opredelitev, povezana s sistematizacijo - težko je namreč ugotoviti, ali študent res opravlja vse naloge takega delovnega mesta. Delodajalcem tako ne servisih z interpretacijo zakonskega določila ne morejo kaj dosti pomagati, lahko jim le svetujejo, kako obiti omenjeno omejitev. Posledice zakona, kakšen koli pač že je - saj ni važno, samo da ga imamo – se bodo pokazale šele v praksi.
Delodajalci kot tudi študenti in dijaki so zainteresirani za opravljanje začasnih in občasnih del, saj je dijaško in študentsko delo za delodajalca cenejše od dela s sklenjenim delovnim razmerjem. Koncesionar za posredovanje začasnih in občasnih del za dijake in študente zaračuna delodajalcem 10 odstotkov od izplačanega zneska za opravljeno delo. Del teh sredstev pa mora nakazati Študentski organizaciji za financiranje obštudijskih dejavnosti. Tudi na tem področju se obetajo spremembe. Upravni odbor Univerze v Ljubljani je pred časom obravnaval predlog za ureditev razmer na področju posredovanja študentskega dela.
Po nekaterih ocenah letna vrednost dela prek študentskih servisov presega 40 milijard tolarjev. Univerza v Ljubljani je tako pozvala odgovorna ministrstva in vlado, da vsaj z nekaj enostavnimi posegi v pravila uredijo posredovanje študentskega dela in obenem pridobijo sredstva, s katerimi je mogoče vsaj začeti reševati nekaj najbolj perečih finančnih problemov visokega šolstva. Med drugim so predlagali tudi, da bi se prispevek, ki ga plačajo delodajalci, dvignil z 10 na 15 odstotkov; najvišja posredovalnina bi naj znašala največ 4 odstotne točke, preostalih 11 odstotnih točk pa bi se razdelilo na štiri dele in sicer za gradnjo študentskih domov, za izboljšanju študijskih pogojev na univerzah, za subvencioniranje prvih zaposlitev diplomantov ter za delovanje študentskih organizacij. Predlog je zaenkrat še v obravnavi na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport in samo upamo lahko, da morebitno povišanje koncesijskih dajatev študentskih servisov ne po povzročilo toliko zmede kot danes že neštetokrat omenjeni 216.-ti člen Zakona o delovnih razmerjih.
Lucija G.
Komentarji
komentiraj >>