Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Protilepotni OFF Program! (3620 bralcev)
Petek, 23. 2. 2007
Boris V.



...potem!

Prej... ... Prodi še vedno na čelu italijanske vlade ...

... Nemška kanclerka Merkel in francoski predsednik Chirac o Airbusu ...

... Ameriški podpredsednik Cheney se boji kitajskega oboroževanja ...

... ZDA za novo resolucijo Varnostnega sveta proti Iranu ...

OFF NAPOVEDNIK

Če ste tudi vi žrtev hollywoodskega prikazovanja vzhodnega sveta, je čas, da se soočite z realnostjo. Vzhodnjaki in vzhodnjakinje še zdaleč niso poduhovljeni in filozofsko podkovani ljudje, ki se ob sončnem vzhodu pred starodavnimi samostani ukvarjajo z borilnimi veščinami. Žalostna resnica je, da so ravno tako zemeljski kot mi. Raziskava v Južni Koreji je namreč pokazala, da skoraj osemdeset odstotkov žensk meni, da potrebujejo lepotno operacijo. V raziskavi je sodelovalo osemsto deset polnoletnih žensk, rezultati pa so pokazali, da jih le dva odstotka meni, da operacije ne potrebujejo.

S podobnimi, morda celo hujšimi težavami, pa se soočajo na Kitajskem. Kot tu za sobna kolesa, se tam vrtijo reklame za raztegovalnike telesa. Z raztegovanjem sklepov lahko pridobite celo deset centimetrov višine. Vedno bolj so popularne tudi operacije, kjer vam nadzorovano polomijo zgornje in spodnje nožne kosti in vam potem vstavijo neke kovinske vsadke, da ste po okrevanju višji kot pred operacijo. Na Kitajskem je namreč kot pogoj za nekatera delovna mesta zahtevana tudi ustrezna telesna višina. Kaj bi si o vzhodnjaških metodah mislili srednjeveški inkvizitorji, presodite sami.

Berete protilomilski OFF Program Radia Študent!

OFF PROGRAM

Včeraj smo že poročali o izstopu treh poslancev Liberalne demokracije Slovenije iz stranke. Vodja poslanske skupine LDS Anton Rop je že izrazil obžalovanje izstopa Pavleta Gantarja, Davorina Terčona in Alojza Posedela. Za pojasnitev svoje poteze smo povprašali Pavleta Gantarja, sedaj že ex-poslanca LDS:

////////////////////////////////////////////////

Z odstopom, oziroma sanacijo le tega, se soočajo tudi v Italiji. Potem ko je Romano Prodi ponudil odstop zaradi pomanjkanja senatne podpore pri zunanji politiki, predvsem glede Afganistana in razširitve ameriške vojaške baze v Vicenzi, ostaja na mestu predsednika vlade. Stranke vladajoče koalicije so namreč sprejele politični program, s katerim želijo rešiti politično krizo. Koalicijski partnerji so tako po besedah zunanjega ministra, Massima D'Aleme, Prodiju dali močan mandat za nadaljevanje dela. Italijanski predsednik ima na voljo več možnosti. Lahko podpre Prodija, razpiše nove volitve ali pa imenuje vlado, ki bi jo podpirala drugačna večina.

V krizi se nahaja tudi evropski letalski proizvajalec Airbus. O tej temi bosta govorila nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Jacques Chirac na neformalnem sestanku v bližini Berlina. Vodstvo Airbusa je sicer napovedalo prestrukturiranje oziroma odpustitve, vendar je to preložilo, saj se Francija in Nemčija ne moreta zediniti, v kateri državi naj bi uvedli te ukrepe, pa tudi kako bi porazdelili delež proizvodnje novega letala A350 XWB. Poleg problematike Airbusa bosta Merklova in Chirac klepetala tudi o Bližnjem vzhodu in Iranu.

Glede Irana imajo svoje načrte Združene države Amerike. Ameriški državni podsekretar Nicholas Burns je napovedal, da bo odpotoval v London, kjer se bo sestal s kolegi iz Evropske unije, Rusije in Kitajske. Govorili bodo o novih ukrepih proti Iranu, saj ta ni spoštoval resolucije Varnostnega sveta, ki je decembra Teheranu naložil prekinitev vseh dejavnosti glede plemenitenja urana. Iran naj bi svoje jedrske dejavnosti celo razširil. Ameriška državna sekretarka Riceova je dejala, da bodo uporabili Varnostni svet in druge kanale, ki so na voljo, da spravijo Iran nazaj za pogajalsko mizo. Tiskovni predstavnik State Departmenta, Tom Casey, je že napovedal odobritev dodatnih sankcij s strani Varnostnega sveta.

Američani pa niso zaskrbljeni samo zaradi Irana. Ameriški podpredsednik Cheney je v Avstraliji izrazil zaskrbljenost zaradi hitrega oboroževanja Kitajske. Sive lase naj bi Američanom delal januarski uspeli poskus Kitajske, ko je sestrelila svoj pokvarjeni vremenski satelit. V isti sapi pa Cheney izraža podporo vojni v Iraku in zagovarja nov ameriški varnostni načrt za Bagdad. Prav tako opozarja Severno Korejo, da ji ZDA ne bodo slepo verjele pri njenem izpolnjevanju zahtev dogovora o jedrskem programu. Pravi, da mora zaradi kršenja človekovih pravic režim v Pjongjangu še veliko dokazati. Koliko bodo morale dokazovati ZDA, Cheneya ne zanima.

Kitajska pa ni edina v regiji, ki se vztrajno oborožuje. Pakistan je poskusno izstrelil balistično raketo dolgega dosega, ki lahko, kot se za take rakete spodobi, nosi tudi jedrske konice. Raketa ima domet dva tisoč kilometrov, izstrelili pa so jo z neznane lokacije. Poskus naj bi bil uspešen, raketa pa lahko z visoko natančnostjo zadane cilje globoko v regionalni rivalki, Indiji. Do poskusa je prišlo le dva dni po tem, ko sta Indija in Pakistan podpisala sporazum o zmanjševanju možnosti nesreč z jedrskim orožjem.

Evropski komisar za razvoj in človekoljubno pomoč, Louis Michel, je izrazil globoko zaskrbljenost nad nasiljem nad civilnim prebivalstvom v Darfurju pa tudi nad poslabšanjem varnostnih razmer za človekoljubne organizacije v tem delu Sudana. Od podpisa mirovnega sporazuma je bilo namreč ubitih dvanajst uslužbencev takih organizacij, uničenih ali ukradenih pa je bilo tudi več kot sto vozil. Stanje naj bi se celo zaostrovalo, tako da človekoljubne organizacije vedno bolj razmišljajo o odhodu iz Darfurja, kar k ureditvi razmer v pokrajini sigurno ne bi pripomoglo.


Komentarji
komentiraj >>