Ponedeljek, 26. 2. 2007
primozv
Če bi želeli reči, da so trendi v popularni glasbi globalni, bi morali ob tem omeniti tudi nekatere izjeme. Ena izmed njih, je prav gotovo ameriška tradicija neodvisnega folk-rocka. Zvrst, ki poleg tega da je v navezavi na pop vzorce z eno nogo ves čas prisotna v množičnih medijih(a zgolj ameriških), hkrati tvori velike del neodvisne rock scene. The Shins so eni izmed ohranjevalcev izročila, ki ga je v devetdesetih oživel glasbeni kolektiv Elephant Six Recording Company z neponovljivimi Neutral Milk Hotel. Ob kopici bendov, na obeh obalah Amerike ter v Kanadi, pa se zdi da je danes močnejši in številnejši, kot kdajkoli prej. (v celoti!) ...
* Če bi želeli reči, da so trendi v popularni glasbi globalni, bi morali ob tem omeniti tudi nekatere izjeme. Ena izmed njih je prav gotovo ameriška tradicija neodvisnega folk-rocka. Zvrst, ki poleg tega, da je v navezavi na pop vzorce z eno nogo ves čas prisotna v množičnih medijih (a zgolj ameriških), hkrati tvori velik del neodvisne rock scene. The Shins so eni izmed ohranjevalcev izročila, ki ga je v devetdesetih oživel glasbeni kolektiv Elephant Six Recording Company z neponovljivimi Neutral Milk Hotel. Ob kopici bendov na obeh obalah Amerike ter v Kanadi, pa se zdi, da je danes močnejše in številnejše kot kdajkoli prej.
Zaradi velikega števila izvajalcev je ta scena tudi zvočno precej raznolika. Če na eno stran voz vlečeta bolj avantgardna Beirut ali pa denimo Joanna Newsome, so The Shins na nasprotnem bregu. Bend je že vse od začetkov delovanja izpred desetletja, usmerjen predvsem v odkrivanje zvočnih zmožnosti tro-akordne popevke. S prvim in še posebno z drugim albumom “Chutes Too Narrow”, ki je izšel leta 2003, so si izborili status enega boljših pop bendov. Odlični teksti in svežina, ki je sevala iz njihove glasbe sta postala razpoznavna znaka, po katerih so se The Shins razlikovali od kopice podobnih bendov.
Po dolgih štirih letih čakanja je letos izšla njihova tretja plošča “Wincing the Night Away”. Na njej so predvsem v produkcijskem smislu The Shins storili opazen korak naprej. Minimalističen zvok s prejšnje plošče so obogatili z bogatimi aranžmaji. Nosilni steber pa tako niso več zgolj pesmi kot take, z besedilom in melodijo, temveč tudi in predvsem razkošne zvočne teksture. Ker The Shins svoje plošče producirajo sami, je to logična posledica učenja in spoznavanja z možnostmi, ki jih prinaša snemalni studio. Da ta koncept – vsaj zaenkrat – še vedno učinkuje, dokazujejo prodajni uspehi. Kljub težavam z zgodnjim prihodom plošče na splet, je “Wincing The Night Away” njihova najhitreje prodajana plošča in hkrati tudi najhitreje prodajana plošča v zgodovini kultne seattleske založbe Sub Pop.
Ker The Shins nameravajo polnejši zvok s plošče prenesti tudi na koncerte, so se kadrovsko okrepili s petim članom, ki bo zadolžen za igranje klaviatur. Do sedaj je namreč za krajše vložke poskrbel kar njihov basist. S ploščo “Wincing The Night Away” so The Shins prišli do točke, kjer so iztrošili vse možnosti, ki jih omogoča obstoječ arzenal idej in metod. V prihodnje jim tako preostane zgolj skok iz teh okvirov. Z vztrajanjem pri enakem pristopu se bodo razvodeneli in pokopali sami sebe. Ali kot pravijo The Shins v komadu ‘Split Needles’: ''Storil sem nemogoč zločin. Narisal sem si luknjo in padel vanjo''.
pripravil Primož Vozelj
Komentarji
komentiraj >>