Obtožba, ki jo je Bosna in Hercegovina na sodišče vložila leta 1993 proti Zvezni republiki Jugoslaviji oziroma njeni naslednici Republiki Srbiji je slednjo bremenila agresije in genocida. Haaško sodišče je Srbijo sicer oprostilo neposredne odgovornosti za genocid, vendar jo je obtožilo, da genocida ni poskušala preprečiti, saj je za to, po mnenju sodišča, imela vse možnosti. Kot genocid je tako obveljal zgolj pokol v Srebrenici.
KULTIVATOR
Haaška razsodba in možnosti sprave
///////////////////////////////////////////////////
Tako se je glasila ponedeljkova razsodba Mednarodnega sodišča pravice v Haagu. Obtožba, ki jo je Bosna in Hercegovina na sodišče vložila leta 1993 proti Zvezni republiki Jugoslaviji oziroma njeni naslednici Republiki Srbiji je slednjo bremenila agresije in genocida. Haaško sodišče je Srbijo sicer oprostilo neposredne odgovornosti za genocid, vendar jo je obtožilo, da genocida ni poskušala preprečiti, saj je za to, po mnenju sodišča, imela vse možnosti. Kot genocid je tako obveljal zgolj pokol v Srebrenici. Kaj obsodba praktično pomeni, nam je pojasnila Sonja Biserko iz Helsinškega odbora za človekove pravice v Srbiji.
///////////////////////////////////////////////////
To v praksi pomeni, da je sodišče svojo odločitev osnovalo na političnem balansiranju. Spregledala so se dobro poznana dejstva o aktivnem sodelovanju Republike Srbije pri genocidu na območju Bosne in Hercegovine. Natačneje, ni dokazov o denarnih transferih med Republiko Srbijo in Republiko Srbsko. To nam bo natančneje pojasnil Vladimir Petrović, sodelavec Inštituta za sodobno zgodovino iz Beograda.
///////////////////////////////////////////////////
Obstaja še en razlog za pomanjkanje potrebnih dokazov. Največji proces na Haaškem tribunalu, proces proti Miloševiču, se je prekinil z njegovo smrtjo.
///////////////////////////////////////////////////
Na konkretno vprašanje, na čigavem plačilnem spisku so bile srbske paravojaške enote, kot so na primer Škorpijoni, Sonja Biserko odgovarja.
///////////////////////////////////////////////////
O tem, da je Republika Srbska od vsega začetka vojne na območju Bosne in Hercegovine podpirala vojsko Republike Srbske, priča tudi izjava Vojislava Šešlja.
insert iz dokumentarnega filma Death of Yugoslavia
Razlog za to, da Republika Srbija ni bila obsojena genocida, predstavlja dejstvo, da srbska vlada še vedno kot državno skrivnost hrani pomembne dokumente. Teh seveda noče predati sodišču, saj bi Srbijo in njene medvojne ter povojne predstavnike hudo bremenili. O tem bo več povedal Petrović.
///////////////////////////////////////////////////
Dejansko obstaja dogovor med vlado Republike Srbije in glavno haaško tožilko Carlo del Ponte, da se smejo glavni dokumenti, ki dokazujejo povezanost Srbije z vojsko Republike Srbske, uporabljati samo za namene tožilstva in ne bodo predani Mednarodnemu sodišču pravice.
///////////////////////////////////////////////////
Razumljivo je, da je razsodba, takšna kakršna je, izzvala številne odzive z obeh strani. Svoje mnenje o političnih posledicah je podal Muhamed Džemidžić iz Helsinškega komiteja za človekove pravice iz Bosne in Hercegovine.
///////////////////////////////////////////////////
Ker je sodba ob tem, ko je oprostila Srbijo, za genocid dejansko okrivila Republiko Srbsko, je sila paradoksalno, da so prav Srbi v Republiki Srbski z olajšanjem sprejeli razsodbo. Z olajšanjem morda tudi zato, ker je Republika Srbska del Bosne in Hercegovine. To pravzaprav pomeni, da Bosna in Hercegovina ne more vložiti tožbe zoper samo sebe.
Ob vseh odzivih na sodbo se pod vprašaj postavlja tudi proces sprave srbskega in bosanskega naroda. Sogovornike smo povprašali tudi o možnostih nadaljevanja procesa sprave. Najprej Sonja Biserko.
///////////////////////////////////////////////////
Svoje mnenje o možnostih nadaljevanja procesa sprave podaja tudi Mohamed Džemidžić.
///////////////////////////////////////////////////
Bosanski politični vrh se je na razsodbo odzval na način, ki ga lepo ilustrira izjava člana predsedstva Bosne in Hercegovine, Harisa Silajdžića. Ta je po začetnem razočaranju dejal, da bi za prihodnjo normalizacijo odnosov med Sarajevom in Beogradom zadostovalo srbsko sprejetje deklaracije o priznavanju krivic, storjenih v času vojne in polno sodelovanje s Haaškim tribunalom. Ob tem je še pripomnil, da je sedaj končno jasno, da je Republika Srbska genocidna tvorba, ki jo je potrebno ukiniti, oziroma, da je potrebno na novo urediti strukturo države Bosne in Hercegovine.
Seveda nas je zanimalo, kako na možnost sprave gledajo dejanske žrtve. Poklicali smo Sabro Kolenović iz združenja Matere enklave Srebrenica in Žepa. Kakšen je njen pogled na sodbo in kakšne so torej možnosti sprave?
///////////////////////////////////////////////////////////
Kultivator sta z veliko vnemo spisala Jovana in Seku.
Komentarji
komentiraj >>