Najprej žuljenje v Makedoniji in tudi širše na Balkanu vedno bolj z ovacijami sprejete CD plošče Bordelands Tonija Kitanovskega s trubači Čerkezi Orchestra za nemško jazzovsko Enjo, nato pred osmomarčevskim koncertom Kurdinje Aynur Dogan v Ljubljani z njeno ploščo Keçe Kurdan.

Tokrat se ukvarjamo kar z dvema ploščama. Pod številko ena z izdelkom makedonskega jazz kitarista Tonija Kitanovskega, ki se je na svojem novem projektu Ed Blackwell odločil za vratolomen skok preko lokalnih glasbeniških zidov in poskusil združiti moči z lokalno romsko pleh zasedbo, konkretno z bando starega trobentača Čerkezija. Zakaj vratolomen? Pred tem je med elitno makedonsko jazz sceno in pa romskimi svatbarji zeval ogromen prepad. Elitneži niso hoteli imeti nič z romskimi pragmatiki, ti pa se tudi niso kaj posebej trudili, da bi se zrinili med njih, saj so bili zaslužki v domačih krogih porok in sunetov neprimerljivo večji. Po zaslugi uspeha Fanfare Ciocarlia in še precej bolj bližnjega Bobana Markovića in tudi domačega Orkestra Kočani so se očitno tudi lokalnim prestižnežem odprle oči in ušesa.

Na Tonija Kitanovskega sem prvič naletel nekaj mesecev pred skopskim etno festivalom 2005, predvsem po zaslugi kontaktov z Jazz festivala Cerkno. Predstavil mi je novi projekt, mi dal demo posnetke, ki so bili solidni, a še dokaj v povojih. Stvar se mi je zdela dovolj izzivalna in Kitanovski je bil s svojo ekipo ena močnejših atrakcij festivala, na kar smo takrat v Okopih tudi opozorili. Izkazalo se je, da je bil tudi edini, ki se je uspel s predstavljenim gradivom prebiti naprej. Na osnovi svojih starih kontaktov z munchensko Enjo, za katero je posnel že več plošč, je lani lansiral Borderlands, dovolj zanimivo ploščo zanjo, ki s povezovanjem trad jazza, balkanskih pihalskih okvirov in prebiranja jazz kitarskih strun še posebej buri duhove v domači Makedoniji. Za sabo ima tudi že več nastopov po Sloveniji.

V drugem delu se po mesecu ali dveh spet odpravljamo v Turčijo, k tamkajšnji kurdski pevki Aynur Dogan in k njeni dve leti stari plošči Keče Kurdan – Kurdska punca. Razloga sta dva. Po eni strani se na današnji dan spodobi, da Okopi v svoj okvir vključijo tudi žensko ustvarjalko, po drugi pa Aynur prav nocoj nastopa na koncertu v Ljubljani in je kot tisti, ki smo pred desetimi leti rolali ogromno turške muzike, seveda ne smemo prezreti.