V torek, 6. marca, je Kinoteka na stežaj odprla vrata vsem ljubiteljem Stanleya Kubricka in z njegovim zgodnjim filmom "Steze slave" odprla retrospektivo tega frapantnega režiserja. Posebnost predvajanih projekcij je v tem, da se vsak film enkrat odvrti tako, kot bi si želel Kubrick – brez odmora in podnapisov, ki naj bi dekoncentrirali gledalce.

Stanley Kubrick velja za genialnega režiserja, saj je za vsak svoj film naredil obsežno raziskavo, ki je zajemala tako študijo obravnavanih romanov, po katerih je naredil filme, kot tudi natančne tehnične analize. Režiser, ki je v svoji 45-letni karieri posnel le trinajst filmov, se je v njih preizkusil tudi kot kamerman, fotograf, scenarist in montažer. Ter se na koncu sam odločal kako in kje bodo prikazani njegovi filmi glede na kvaliteto kopij, prevode podnapisov in finančno politiko kinomatografske verige.

Kubrick je s svojimi filmi želel vplivati zlasti na čustva gledalcev in je bil mnenja, da je bolj pomemben način prikazovanja igralca v prostoru kot dialogi in sama zgodba. Zato so njegovi filmi bolj podobni evropskim kot ameriškim filmom. Kubrick je bil dober opazovalec sveta okoli sebe in človekove narave, zato se je loteval kontroverznih tem nasilja, spolnosti in morale, s katerimi je vzbudil zanimanje svetovne javnosti.

V sredo 7. marca je v Kinoteki potekal zanimiv pogovor ob predstavitvi knjige "Kubrick" avtorja Simona Popka. Le-ta je v knjigi, ki je razdeljena na analitični in biografski del, dešifriral Kubrickov režijski jezik in se lotil ozadja njegovih filmskih projektov in življenjskih odločitev, ki so ga pripeljale do statusa prvega neodvisnega mainstream režiserja.

Na predstavitvi knjige je poleg Simona Popka sodeloval tudi Marcel Štefančič Jr., ki je povlekel rdečo nit Kubrickovih filmov in opozoril na režiserjevo fasciniranost z znanimi Slovenci, kot sta bila Herman Potočnik - Noordung in šahist Vidmar. Simon Popek je po drugi strani opozoril na nadžanrski opus režiserja, ki je skozi eksperimentiranje z različnimi žanri zabrisal njihove meje. Oba pa sta poudarila svoje odraščanje ob odsotnosti Kubricka, saj se zaradi neurejene finančne politike Jugoslovanske kinoteke njegovi filmi v jugoslovanskem prostoru niso prikazovali.

Po predstavitvi knjige je sledil dokumentarni film "Življenje v slikah", ki je obeležil 8. obletnico Kubrickove smrti. Film, ki je nastal leta 2001 in traja 140 minut, prikaže Kubrickovo življenje od rojstva do smrti, režiral pa ga je Jan Harlan, ki je bil producent njegovih filmov po letu 1975.

V njem so, poleg intervjujev s Kubrickovo ženo in hčerami, podana pričevanja vodilnih mož filmske industrije; režiserjev kot sta Scorsease in Spielberg ter igralcev, ki so nastopali v njegovi filmih. Film nas vodi od enega filmskega projekta do drugega in postreže s številnimi sočnimi podrobnostmi iz zakulisja snemanja filmov. Film poskuša gledalcem približati Kubrickov karakter, njegovo obsedenost z detajli in perfekcionizem, ki se kaže v njegovem odnosu do igralcev in drugih članov filmske ekipe.

Film "Življenje v slikah" bo v Kinoteki na ogled še enkrat in sicer 31. marca, do takrat pa se bodo zvrstili tudi drugi Kubrickovi filmi. Poleg bolj znanih filmov kot so "Lolita", "Peklenska pomaranča", "Sijanje", "Odiseja v vesolju" in "Široko zaprte oči", si boste lahko ogledali tudi kratka filma "Dan obračuna" in "Leteči duhovnik" ter zgodnje celovečerne filme kot so "Morilčev poljub", "Rop brez plena", "Steze slave", "Spartak" in "Barry Lyndon".

V spremljevalnem programu retrospektive pa si boste lahko pogledali dokumentarec "Temna stran lune", v katerem režiser William Karel ugotavlja povezave med NASO in Kubrickom ter predstavi svojo resnico o pristanku na Luni. Opozoriti velja še na okroglo mizo na temo ekranizacije literarnih del v Kubrickovih filmih, ki bo potekala 29. marca v Kinoteki. Vabljeni torej vsi do konca marčevskih dni v temno dvorano Kinoteke, da vas zapelje ciklus tega edinstvenega režiserja, ki je podrl tabuje in mejnike filmske zgodovine industrije.

Kubrickova karizma je očarala Mišo Gams.