... usmrtili nekdanjega iraškega podpredsednika Ramadana ...
... Iran zavrnil vstop inšpektorjem ...
... egiptovski parlament rekel DA spornim ustavnim spremembam ...
... LDS za umik Slovenije iz Iraka ...
V OFF prilogi pa več o četrti obletnici Ameriške invazije v Iraku.
OFF NAPOVEDNIK
Največje potniško letalo Airbus A380 bo danes začelo svojo ameriško turnejo. Na prvi ameriški let se bo skupaj s posadko podalo še 500 potnikov, ki bodo nato najprej obkrožili Manhattan in se potem vrnili nazaj na letališče John F. Kennedy. Čez dan in v naslednjih dneh pa bo airbusov megalomanski ptič letel še na nekatera ameriška letališča. Edmund Greenslet, predstavnik revije Airline Monitor, je že izjavil, da gre za opazen in dramatičen dogodek, saj bodo vsi, ki bodo letalo videli, navdušeni nad njegovo velikostjo. Hja, navdušeni bodo verjetno tudi načrtovalci naslednjega napada v stilu 11. septembra, ki so tako dobili še močnejše orožje v boju proti Združenim državam Amerike. Gromozanskih stavb, ki bi lahko bile tarča naslednjega napada, pa se po ameriških mestih tako ali tako ne manjka.
Berete eksperimentalno naravnani OFF program.
OFF program
V zaporu na severu Bagdada so v zgodnjih jutranjih urah obesili nekdanjega iraškega podpredsednika Taha Ramadana. Sprva je bil Ramadan obsojen na dosmrtno ječo, a so sodbo po pritožbi tožilcev spremenili v smrtno. Ahmad Ramadan je v pogovoru za Al-Jazeero že povedal, da je bila usmrtitev politično dejanje.
Nič kaj nova pa ni politika Irana, ki je spet zavrnil vstop inšpektorjem Mednarodne agencije za jedrsko energijo. Ti bi si v soboto morali ogledati pomemben jedrski objekt za bogatenje urana v Natancu. Inšpektorji se bodo na nov mision imposibile odpravili v četrtek. Južnoafriška republika pa je medtem že sporočila, da je vložila amandmaje na osnutek resolucije o Iranu, o katerem je dogovor doseglo pet stalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov in Nemčija.
Jedrsko naelektreno pa je tudi v Pekingu, kjer se danes nadaljujejo šeststranska pogajanja o severnokorejskem jedrskem vprašanju. Pogajalci so se predvsem skoncentrirali na podrobnosti glede postopnega zaprtja severnokorejskega jedrskega reaktorja Yongbyon (Jongbjon). Rok za zaprtje reaktorja se izteče 14. aprila letos. Japonska je pogovore že poskušala sabotirati, Severna Koreja pa v njih, jasno, noče sodelovati.
Izteklo se je tudi ugibanje o tem, ali bo egiptovski parlament sprejel sporne spremembe ustave. To se je zgodilo kljub proceduralnemu bojkotu opozicijskih in neodvisnih poslancev. Egiptovski parlament je tako sprejel predlog spremembe 179. člena, ki dovoljuje aretacije osumljencev, preiskavo njihovih domov, branje pošte in prisluškovanje telefonskim pogovorom brez sodnega naloga. Dovoljuje tudi sojenje civilistom na vojaških sodiščih, če gre za terorizem.
Svoje težave pa ima tudi ekvadorski parlament. Ekvadorska vlada je namreč napovedala, da ne bo dovolila, da bi se 57 poslancev, ki so jih nedavno aretirali, vrnilo v poslanske klopi. Poslance so aretirali prejšnji teden, ko so se ti skušali na silo prebiti v parlament, kamor jih ne spustijo. Absurdno, ni kaj, a če parlamentarcev v parlamentu ni, potem ni tudi sklepčnosti in zakoni, ki bi lahko ogrozili predsednika Rafaela Correa, se ne morejo sprejeti. Tako preprosto je to.
Nič kaj preprosto ne bo avstralskemu premieru Howardu, ki se mu po najnovejših javnomnenjskih raziskavah obeta resen poraz na novembrskih splošnih volitvah. Po enajstih letih vladavine bi bil morda že skrajni čas, da se v avstralski parlament prebijejo nove sile.
Nad silo, ki jo je uporabila policija, pa niso navdušeni v Zimbabweju. Tamkajšnja opozicija je po nedavnem nasilju začela opozarjati na porast nasilja nad aktivisti po vsej deželi.
Nelson Chamisa (čamisa), predstavnik opozicije, je, hudo pretepen, ob tem povedal:
/////////////////////////////////////////////////////////////
Kriza se nadaljuje tudi v Sudanu, kjer mednarodne organizacije opozarjajo, da so begunska taborišča dosegla svoje maksimalne kapacitete. Od začetka Sudanske krize leta 2003 več kot dva milijona ljudi živi v begunskih taboriščih znotraj Sudana in v sosednjem Čadu. Kljub številnim mednarodnim silam v Sudanu se kriza v Darfurju očitno še ne bliža koncu.
Kriza se je končala za italijanskega novinarja, ki so ga talibani v Afganistanu končno izpustili iz ujetništva. Novinarja, ki piše za časopis La Repubblica Daily, so talibani ugrabili pred dvema tednoma v južni provinci Helmand.
Tudi na evropskem političnem parketu ni nič kaj bolj mirno in varno. Unija je podaljšala sankcije proti Belorusiji, ki jih je sprejela aprila lani zaradi nedemokratičnih predsedniških volitev ter nasilnega odziva oblasti na proteste opozicije.
Italijanski premier Prodi in nemška kanclerka Merkel sta si obljubila večno zvestobo in pomoč pri ponovnem zagonu evropske ustave.
Nemški sociolog in filozof Juergen Habemas je pozval k vseevropskemu referendumu o prihodnosti Unije. In kljub očitnemu iskanju identitete Unije se nekateri poskušajo pridružiti temu na-pol-dorečenemu fenomenu. Na Hrvaškem se bo tako danes začelo dvodnevno srečanje skupnega parlamentarnega odbora Evropske unije in Hrvaške. Osrednja tema bo, kajpada, potek pristopnih pogajanj Hrvaške.
Veleposlanik Rusije pri Združenih Narodih Vitalij Čurkin je jezno zapustil zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov, ko je šef Mednarodne misije na Kosovu Joachim Ricker bral svoje poročilo. Richer je pozitivno ocenil zagotavljanje zaščite človekovih pravic s strani Mednarodne misije na Kosovu in kosovskih inštitucij. Čurkin je obtožil Rikerja, da zagovarja neodvisnost Kosova.
Poljski minister izobrazbe Roman Gietrych (izg: Gitrič) je prejšnji teden podal predlog zakona o prepovedi razprave o homoseksualnosti v šolah. S tem je ta lider desničarske ultra-katoliške Lige Poljskih Družin hotel preprečiti homoseksualno propagando in možnost odpustitve učiteljev, ki promovirajo takšno kulturo. V soboto je več kot 10 000 učiteljev protestiralo na ulicah Varšave.
Po tem ko je v ponedeljek iz stranke in poslanske skupine izstopil vodja poslanske skupine LDS Anton Rop, je opozicijska poslanska skupina na današnjem sestanku za začasnega vodjo poslanske skupine imenovala Jožefa Školča. Kot je znano, so iz stranke in poslanske skupine v ponedeljek izstopili Darja Lavtižar Bebler, Milan M. Cvikl, Anton Rop in Marko Pavliha. Razpad Liberalne demokracije se torej počasi, a zanesljivo nadaljuje.
Vsak torek od 27. marca do 24. aprila ob 19:00 bo v Socialnem centru v tovarni Rog, Trubarjeva 72, Ljubljana, ciklus predavanj Mateja Zonte in Marte Gregorčič v petih sunkih pod naslovom TEKTONSKE SILE LJUDSTEV CENTRALNE AMERIKE,
ki jih bodo gladili avdio in video materiali lastne in avtonomne produkcije.
ODPOVED: Off sta spisala Seku in Jovana. Sledi OFF priloga o četrti obletnici invazije na Irak.
Komentarji
komentiraj >> Re: Eksperimentalni OFF program
bojan [20/03/2007]
lektura
odgovori >>