Ponedeljek, 26. 3. 2007
Jovana
61. člen Ustave Republike Slovenije navaja: „Vsakdo ima pravico, da svobodno izraža pripadnost k svojemu narodu ali narodni skupnosti, da goji in izraža svojo kulturo in uporablja svoj jezik in pisavo.“
61. člen Ustave Republike Slovenije navaja: „Vsakdo ima pravico, da svobodno izraža pripadnost k svojemu narodu ali narodni skupnosti, da goji in izraža svojo kulturo in uporablja svoj jezik in pisavo.“
Ustava več kot očitno pravico manjšine priznava in uresničuje samo italijanski in madžarski narodnostni skupnosti, poseben zakon pa skrbi za romsko skupnost. S precej dvomljivo razlago seveda, da so samo ti narodi „autohtoni“ na območju današnje slovenske države.
V mednarodnih konvencijah se autohtonost nikjer ne omenja kot pogoj za priznanje statusa manjšin. Po drugi strani so pripadniki narodov bivših republik Socialistične Federativne Republike Jugoslavije, ki živijo v Sloveniji, znatno številnejši od tistih narodnih skupnosti ki jim je takšan status priznan s strani zakonodaje.
Ustavno priznan status manjšin ne bi bil le gola formalnost, temveč poglavitno dejstvo uporabno v vsakdanjem življenju. Dr. Ilijo Dimitrijevskega, predsednika Zveze zvez kulturnih društev v Sloveniji, smo vprašali, v kakšnem položaju so pripadniki nekdanjih jugoslovanskih narod danes.
///////////////////////////////////////////////////////////
Kaj bi v resnici pomenila razširitev statusa manjšin na konstitutivne narode in narodnosti razpadle Jugoslavije.
///////////////////////////////////////////////////////////
Enako vprašanje smo zastavili tudi Jasmini Imširović, predsednici Bošnjaškega mladinskega kulturnega društva iz Velenja.
///////////////////////////////////////////////////////////
Na isto vprašanje je odgovarjal tudi Ilija Janković, predsednik Zveze srbskih društev v Sloveniji.
///////////////////////////////////////////////////////////
Dr. Vera Križišnik-Bukić, višja znanstvena svetnica na Inštitutu za narodnostna vprašanja, ki se je pred leti v raziskavi ukvarjala s statusom pripadnikov nekdanjih jugoslovanskih republik. Dr. Kržišnikova bo obširno pojasnila predmet raziskave in njene izsledke.
///////////////////////////////////////////////////////////
Ne samo da vladin Urad za narosnosti ni sprejel predlogov zajetih v raziskavi, temveč se, vključno s celotno politično strukturo, spreneveda o obstoju tega problema in beži od njegovega reševanja.
///////////////////////////////////////////////////////////
Ali torej ta dejstva pomenijo, da vlada v Sloveniji prikriti rasizem, do obstajajočih in prihajajočih manjšin? O tem nam bo več povedal strokovnajk za področje rasizma oziroma rasizmov v družbi Dr.Tonči Kuzmanič iz Mirovnega inštituta.
///////////////////////////////////////////////////////////
Zaradi čim bolj objektivnega prikaza problema smo klicali tudi Vladin Urad za narodnosti. Kljub obljubi, da bodo v oddaji sodelovali in podali svoje mnenje, si na koncu za nas niso vzeli časa ali niso imeli volje.
ODPOVED: Zeigeist sta pripravila pripadnika nepriznanih manjšin Seku in Jovana.
Komentarji
komentiraj >>