Ponedeljek, 13.1. ob 14h: Univerzitetni informativni blok pripravlja Gregor.
Torek, 14.1. ob 14h: Poročamo in komentiramo tokratno dogajanje na seji Študentskega zbora ŠOU (Lucija)
Sreda, 15.1. ob 14h: V klubu Cankarjevega doma je v ponedeljek zvečer potekala okrogla miza o možnostih študija in štipendiranja v tujini. Sodelovali so predstavniki e-Študentskega servisa, znanstveno-izobraževalne fundacije Ad futura ter predstavnik francoske ambasade.
Četrtek, 16.1. ob 14h: Tokrat boste slišali nekaj več o letošnjih razpisih za vpis v visoko šolstvo in višje strokovno šolstvo, ki sta izšla včeraj. Oddajo pripravlja Lucija.
Ponedeljek, 13.1. ob 14h: Univerzitetni informativni blok
V vsesplošni poplavi različnih post-izmov, se je na univerzi razplaslo post-praznično vzdušje. Vse se zdi nekako mirno in tudi informacije za današnjo oddajo je bilo prav težko najti.
Univerza še vedno spi. Temu se ne gre čuditi. Je namreč mastodontska institucija, katere korenine so globoko zasidrane v preteklosti, nedovzetna za hitre spremembe in zato se tudi novosti na tem področju uvajajo precej pošasi. Če ne veste o čem govorim, se samo spomnite na vaše počasne in toge profesorje...
No, študentski poslanci pa so se kljub obilnemu sneženju in mrazu v idiličnem četrtkovem večeru zbrali na četrti seji študentskega zbora Univerze v Ljubljani. Ni kaj, za sejnino se je vredno potruditi. Razen tega pa so se v odmoru lahko posladkali s priboljški, ki jih je z manjšo zamudo prinesel dedek Mraz. Tokrat so študentski predstavniki večino seje namenili razpravi o dveh vsebinskih spremembah akta o ustanovitvi Zavoda Študentski servis. Več o tem boste lahko izvedeli že v jutrijšnji oddaji »Kaj pa Univerza.«
V sredo pa bo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport objavilo razpisa za vpis v visoko šolstvo in višje strokovno izobraževanje v študijskem letu 2003/2004. Na voljo bo 28.940 vpisnih mest. Po mnenju ministra Slavka Gabra je to številka, ki bo omogočila velikemu številu uka željne popoulacije, nadaljevanje študija. Po njegovem mnenju je to je prostih mest dovolj, da bo v več kot 80 odstotkih primerov mogoč vpis na tisto mesto, ki si ga bodo bodoči študentje izbrali kot prvo.
Od skoraj 29.000 vpisnih mest bo levji delež prostih mest razpisanih na visokošolskih programih, preostanek pa bo razpisan na višjih strokovnih šolah. Na obeh univerzah, ljubljanski in mariborski, ter koncesioniranih visokošolskih zavodih bo tako v prihodnjem študijskem letu za redni študij na voljo 15.377 vpisnih mest, za izredni študij pa 7406 vpisnih mest, skupaj torej 22.783 mest. V višjem strokovnem izobraževanju bo ponujenih 6157 mest, od tega za mladino 1750, za odrasle pa 4407. V prihodnjem študijskem letu bo največ vpisnih mest na Univerzi v Ljubljani (62 odstotkov), sledi Univerza v Mariboru s skoraj 30-timi odstotki ter visokošolski zavodi z nekaj več kot osmimi odstotki. Število vpisnih mest na obeh univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih je enako kot lani, spremenilo se je le razmerje med številom mest za redni in izredni študij.
Na področju visokega šolstva pa je minister izpostavil prizadevanja za zmanjšanje števila izrednih študentov, ki so stari okrog 19 let in so se za izredni študij odločili zaradi neizpolnjevanja pogojev za redni študij. Med izrednimi študenti je takšnih kakšna tretjina, število razpisanih mest za izredni študij pa se po ministrovih navedbah zadnje tri razpise nekoliko zmanjšuje.
Na višjih strokovnih šolah, kamor se bo vpisovala že osma generacija študentov, bo v primerjavi z lani skupno na voljo 929 vpisnih mest več, za mladino 290 več, za odrasle pa že omenjenih 639 več. Poleg tega ponudbo vpisnih mest za odrasle dopolnjujejo zasebne višje strokovne šole, ki razpisujejo še 2222 vpisnih mest. Na Ministrstvu tudi letos pričakujejo omejitve vpisa na področjih, kjer je zanimanje največje - gre za umetniške študijske programe, družboslovne, poslovne in upravne vede.
Še nekaj podatkov za tiste, ki se namreravate letos vpisati na prej omenjene programe. Kandidati lahko obrazce kupijo v vseh večjih knjigarnah in papirnicah, prijaviti pa se morajo najpozneje do sobote, 8. marca. Informativna dneva bosta na visokošolskih zavodih in višjih šolah organizirana 14. in 15. februarja, razpisa - za visoko šolstvo bo natisnjen v 35.000 izvodih, za višje strokovno izobraževanja pa v 20.000 izvodih - bodo dijaki in dijakinje zadnjih letnikov srednjih šol dobili na svojih šolah. Na voljo pa bodo tudi drugod, med drugim bo prvi dostopen na spletni strani Univerze v Ljubljani (www.vpis.uni-lj.si), drugi pa na spletni strani ministrstva (www.mszs.si).
V Atenah bo konec tedna potekala konferenca Evropske unije o spremljanju nacionalnih raziskovalnih politik, ki se je bo udeležila tudi delegacija Republike Slovenije pod vodstvom državnega sekretarja za znanost na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport. Projekt spremljanja nacionalnih raziskovalnih politik je Evropska komisija skupaj z državami članicami začela izvajati septembra leta 2000 kot pomemben prispevek k vzpostavljanju skupnega Evropskega raziskovalnega prostora. Namen projekta je pomagati raziskovalnim politikam v državah članicah, da se v procesu medsebojne primerjave, izmenjave in učenja povezujejo ter napredujejo pri doseganju večje razvitosti gospodarstva in celotne družbe. To je v skladu z Lizbonskim vrhom, katerega glavni cilj je, da Unija leta 2010 postane najbolj konkurenčno, na znanju temelječe gospodarstvo na svetu.
Uf, kakšne besede! Kaj neki pa bo povedal doktor Claudio Guilléna, profesor in literarni kritika iz Madrida? To lahko preverite na oddeleku Filozofske fakultete za romanske jezike in književnosti. Katedra za špansko književnost vabi na predavanje z naslovom »Literatura y exilio«, ki bo na Filozofski fakulteti jutri ob 11. uri v predavalnici 2. Predavanje bo v potekalo v španščini.
To pa še ni vse, kar se ta teden dogaja na Filozofski fakulteti. Znanstveni inštitut omenjene fakultete prireja konferenco na temo »Problemi znanstveno raziskovalne dejavnosti v družboslovju in humanistiki«, ki bo potekala v sredo od 13-te do 19-te ure v predavalnici 030.
Današnje informacije vam je z obilo težav natrosil Gregor.
Torek, 14.1. ob 14h: Študentski poslanci so odločali o vsebinskih spremembah Akta o ustanovitvi Študentskega servisa ŠOU v Ljubljani
V zasneženem in mrzlem četrtkovem večeru so se študentski predstavniki zbrali na četrti redni seji študentskega zbora ŠOU v Ljubljani. Tokrat so največ časa namenili dopolnitvi oziroma spremembi akta o ustanovitvi Zavoda Študentski servis. O dveh vsebinskih spremembah temeljnega akta so razpravljali že na predhodni seji, vendar so takrat v prednovoletnem razpoloženju točko prekinili.
Tokrat so nadaljevali z razpravo o omenjenih dveh spremembah. Prva govori o postopku imenovanja direktorja Zavoda Študentski servis in jo je predlagal predsednik ŠOU v Ljubljani, Matjaž Titan, druga sprememba pa govori o predlogu razširitve dejavnosti študentskega servisa oziroma o doregistraciji njegovih dejavnosti in je zrastla na zeljniku sedanje direktorice Študentskega servisa Študentske organizacije v Ljubljani, Barbare Bavec.
Titan je študentskemu zboru predlagal dopolnitev oziroma spremembo člena, ki govori o imenovanju direktorice oziroma direktorja. Direktorja bi naj po njegovem predlogu imenoval svet zavoda brez javnega razpisa. Do sedaj je bil za direktorja objavljen javni razpis, vendar ne na podlagi akta o ustanovitvi, temveč na podlagi dosedanjega statuta Zavoda Študentski servis. Med poslanci je bilo kar nekaj pomislekov glede takega načina imenovanja novega direktorja, Titan pa je nastopil z argumentom razumnega roka. Študentski servis je označil za subjekt, ki nastopa na trgu, v pogojih močne konkurence preko sto podobnih servisov. Javni razpis je postopek, ki lahko traja mesece, morebitne pritožbe neizbranih kandidatov in postopki na sodišču pa lahko zavirajo končno odločitev o novem direktorju.
Po novem bo torej odločitev o imenovanju direktorja Študentskega servisa v rokah Sveta zavoda, v katerem pa ima večino glasov študentski zbor. V svetu zavoda namreč sedi šest članov študentskega zbora ŠOU v Ljubljani. Študentski predstavniki so predlog kljub nekaterim pomislekom sprejeli z večino glasov. Pravzaprav z večino zelenih glasovalnih kartončkov. S polnimi usti čipsa in piškotov je pač težko govoriti o čemerkoli.
Zanimivo pa je, da lanski predsednik ŠOU, Tomo Juvan, ki izhaja iz istega tabora kot sedanji predsednik, drugačnega mnenja. Juvan meni, da je javni razpis za direktorja študentskega servisa še vedno potreben, saj je bilo tako določeno že v statutu, pri pripravi katerega je sodeloval on sam, prav tako pa so njegovih besedah javni razpisi uveljavljeni na vseh drugih zavodih, ki delujejo v okviru ŠOU.
Druga sprememba, ki jo je predlagala direktorica študentskega servisa, Barbara Bavec pa se nanaša na razširitev dejavnosti študentskega servisa. Direktorica jer naštela dejavnosti v obstoječem aktu o ustanovitvi ter nanizala kar 22 novih dejavnosti, s katerimi bi se kdaj v prihodnosti morda lahko ukvarjal študentski servis. Naj jih naštejem samo nekaj tistih, ki so najbolj razvnele poslance oziroma so menili, da te dejavnosti ne sodijo v okvir študentskega servisa. To so na primer tiskanje časopisov, dejavnost potovalnih storitev in podobno. Direktorica je pojasnila, da je bilo nekatere nove dejavnosti potrebno definirati zgolj zaradi poimenovanja določenih dejavnosti, kot na primer ekonomsko propagiranje, ki je že nekaj časa oglaševanje.
Razširitev možnih dejavnosti, s katerimi bi se potencialno ukvarjal Študentski servis je direktorica upravičila z dejstvom, da se bo v prihodnosti obseg študentskega dela, kot ga poznamo sedaj, krčil. Predvsem po vstopu v Evropsko Unijo. Takrat bo potrebno razmnišljati o servisu tudi kot o posredniku rednih zaposlitev.
Eden izmed študentskih poslancev se je slikovito izrazil, da so Študentski servis in ostali zavodi »molzne krave« za ŠOU, Barbara bavec pa je ogorčeno pojasnila, da je delež koncesijskih dajatev določen s pravilniki. Za Študentski servis Borštnikov trg ta delež znaša 55 odstotkov, po novem pa naj bi se zmanjšal na 50 odstotkov. Poudarila pa je, da se tudi preostanek denarja pretaka na ŠOU v obliki strateških projektov, kot sta na primer ŠOU kartica in projekt getWork in dodala, da je ŠOU Študentski servis v preteklosti popolnoma izžel. Izgled poslovalnice na Borštnikovem trgu je okarakterizirala s slikovitim izrazom, namreč da izgleda kot »socialistična bolnica«. To seveda veliko pove tudi o bivši direktorici, za katero se morda bojijo, da bi si kdaj v prihodnosti spet izborila direktorski stolček.
Pod vodstvom sedanje direktorice bi se naj to precej spremenilo. Barbara Bavec je poudarila tudi, da resna podjetja izbire direktorja ne prepustijo javnemu razpisu, če pa so že razpisi, so ti v večini primerov navidezni. Bavčeva ima očitno velike ambicije in vizije pri vodenju servisa, saj je med predloge za razširitev dejavnosti uvrstila tudi posredovanje turističnih aranžmajev. Poslanci so ji očitali skakanje v zelje drugim zavodom, konkretno Zavodu za turizem, vendar je te očitke gladko zavrnila z argumentom, da za tovrstno dejavnost ni dovolj samo registracija ampak mora imeti vodilni razen tega še dve leti vodstvenih izkušenj na področju turizma. S sledenjim pa se Bavčeva za razliko od direktorjev nekaterih drugih študentskih servisov lahko pohvali, saj izhaja iz turizma.
Tudi predlog o razširitvi dejavnosti Študentskega servisa so poslanci sprejeli z večino glasov. Kljub nekaterim pomislekom in vmesnih izpadov poslancev tipa »Sploh ne vem kva se dogaja, glavn da se neki dogaja.« In taki poslanci odločajo o usodi tako pomembne stvari, kot je študentski servis. Sicer smo jih pa izvolili vsi študenti oziroma smo vsi imeli možnost odločanja o tem, kdo nas bo zastopal. Še več, vsak študent ima možnost postati študentski poslanec.
Študentski servis je še vedno finančni motor ŠOU, dejstvo pa je, da se nam iz različnih vzrokov obeta vedno večje krčenje študentskega dela in ob vstopu v Evropsko Unijo najbrž ukinitev tovrstnega dela, kakršnega tudi sedanje članice EU ne poznajo. Omenjenega servisa in vseh njegovih več kot sto konkurentov zaradi tega dejstva najbrž ne bodo kar čez noč ukinili temveč bo potrebno razmišljati o merebitnih alternativah. Na Študentskem servisu Borštnikov trg bodo, če drugega ne, zaradi prej omenjene doregistracije lahko vsaj prodajali turistične aranžmaje. (Lucija)
Sreda, 15.1. ob 14h:
V ponedeljek zvečer je v klubu Cankarjevega doma potekala okrogla miza o možnostih študija in pridobitve štipendije za študij v tujini. Sprva je zaradi skopih informacij o dogodku kazalo, da gre le še za eno izmed oglaševalskih potez e-Študentskega servisa, katerega predstavnica je tudi sodelovala na okrogli mizi. Izkazalo pa se je, da so bila naša ugibanja tokrat napačna. Omenjena okrogla miza se je zgodila pod okriljem Kulturno – umetniškega programa Cankarjevega doma, ki ga vodi Barbara Rogelj, ta pa je projekt, o katerem govorimo danes, zaupala Živi Vidic Licul s Filozofske fakultete. Slednja je okroglo mizo tudi vodila.
Živa Vidic Licul mi je pojasnila, da je študentski klub v okviru Cankarjevega doma potekal že leta 94, vendar je bil potem, ko se je začel interes zmanjševati, ukinjen. Tokratna okrogla miza je bila torej poskus oživitve le-tega. Podobni dogodki naj bi se v Klubu Cankarjevega doma vrstili tudi v prihodnjih mesecih, vse do poletnih počitnic. Na naslednji okrogli mizi, katere datum še ni znan, bodo govorili o popotništvu ali pa morda o načrtovanju kariere, skratka o temah, ki so bile za študente vedno zelo zanimive.
Tudi tokratna tema o tem, kako do primerne univerze in štipendije v tujini, se je izkazala za pravi magnet za študente. V Klubu Cankarjevega doma se nas je zbralo kakšnih sedemdeset. Glede na to, da se je okrogla miza odvijala v Cankarjevem domu, se temu niti ne gre čuditi, saj ima omenjena inštitucija dobro razvejano mrežo informiranja zainteresirane javnosti.
Pohvalno je vsekakor to, da pri obravnavi omenjene teme ni ostalo zgolj pri duhamornem pripovedovanju udeležencev okrogle mize, temveč je bil dogodek izjemno razgiban in na trenutke celo skrajno komičen. Najprej je kadrovnica na e-Študentskem servisu, Katarina Bremec, predstavila njihov štipendijski sklad, v okviru katerega so lani jeseni izvedli že tretji razpis za štipendije: za nadarjene in uspešne študente, za podiplomski študij, za socialno ogrožene študente, ter za študijske pomoči za dodatno izobraževanje doma ali v tujini. Sledila je predstavitev Darinke Trček, ene izmed treh zaposlenih na znanstveno-izobraževalni fundaciji Ad futura.
Fundacija Ad futura, ki jo je vlada ustanovila julija 2001, je maja lani objavila prvi razpis za štipendije za dodiplomski in podiplomski študij slovenskih študentov v tujini. Junija je tega razveljavila, v uradnem listu pa objavila nov razpis. V prvotnem razpisu je bilo namreč zapisano, da bodo prednost pri izboru med drugim imeli kandidati z višjo finančno soudeležbo, tega kriterija pa v ponovljenem razpisu ni bilo. Rezultati razpisa so bili znani konec septembra. Od 280 prijavljenih so bile štipendije dodeljene 135-tim kandidatom, vendar večina do konca novembra štipendij še vedno ni dobila izplačanih.
Darinka Trček, predstavnica Ad future je na okrogli mizi pojasnila okoliščine, zaradi katerih je prišlo do zamud pri izplačevanju štipendij. Znesek se namreč pridobi za plačilo šolnine, študent pa mora biti že vpisan na določen študij v tujini, ko zaprosi za štipendijo. Študent dobi štipendijo šele na podlagi že plačanih računov oziroma potrdil o poravnani šolnini. Tovrstni postopki pa se zaradi birokracije lahko zelo zavlečejo.
Ad futuri so bili za leto 2002 iz državnega proračuna odobreni 503 milijoni tolarjev sredstev, vendar so bile štipendije v okviru prvega razpisa vredne "le" dobrih 232 milijonov tolarjev. Ostala sredstva naj bi se po besedah vršilca dolžnosti direktorja, Jordana Berginca, prenesla v to leto. Kot je izjavil za Delo, nameravajo kar četrtino sredstev za štipendije v tem letu nameniti za štipendije tujih študentom, ki bodo študirali v Sloveniji.
Kot zanimivost povejmo še, da se je vršilcu dolžnosti direktorja sklada, Jordanu Bergincu, mandat iztekel konec leta, 1. januarja letos bi naj prvi direktor Ad future postal Cene Bavec, ki je bil za direktorja izbran že oktobra, vendar si je zdaj premislil. Menda po tem, ko se je podrobno seznanil z razmerami v fundaciji.
No, vrnimo se na okroglo mizo v Cankarjevem domu. Tretji udeleženec, simpatični Francois Frederic s francoske ambasade je v nekoliko polomljeni slovenščini in z ogromno smisla za humor predstavil dejavnosti francoskega inštituta na področju štipendiranja študija v tujini. Letno podelijo približno deset štipendij za podiplomce, bodisi za eno leto, ki ga študent preživi na magistrskem študiju ali specializaciji v Franciji, bodisi za drugo obliko študija, predvsem za doktorski študij, pri katerm ima študent dva mentorja. Enega v Franciji in drugega na matični fakulteti v Sloveniji. Mentorja sodelujeta na podlagi medsebojnega sporazuma, kandidat pa po treh do štirih letih pridobi doktorat, ki je veljaven v obeh državah.
Kot sem že omenila, je bila okrogla miza zelo razgibana. Po predstavitvah vseh treh štipenditorjev, o katerih smo ravnokar govorili, so o svojih izkušnjah v zvezi s študijem in pridobivanjem štipendij za študij v tujini spregovorili še nekateri štipendisti. Slišali smo kar nekaj zanimivih izkušenj. Študentka, ki je se je v drugem semestru 4. letnika ekonomije udeležila študentske izmenjave na Univerzi v Indiani, je bila že štipendistka Banke Slovenija, hkrati pa se je prijavila še na razpis štipendijskega sklada e-Študentskega servisa in dobila štipendijo, s katero si je pokrila “samo” stroške letalskega poleta v Ameriko in nazaj.
Omenimo še izkušnjo študenta, ki se je po študiju na Ekonomski fakulteti v Ljubljani odločil še za študij sinologije. Po drugem letniku je dobil triletno oddajo štipendijo kitajske vlade za študij na Kitajskem, vendar se je izkazalo, da je šlo za pomoto, saj podeljujejo le enoletne štipendije. Tako je že po enem letu ostal brez štipendije. Ker pa izhaja iz ene izmed najbogatejših občin v Sloveniji, iz Trzina, je poskusil svojo srečo še tam in uspel, čeprav občina sploh ni imela štipendijskega sklada. Zdaj ga že ima. Pa ne samo Trzin, občinske štipendijske sklade imajo tudi v mariboru, Velenju in v Ljubljani.
Spregovoril je tudi študent iz Rusije, ki v Ljubljani študira računalništvo. In kaj je njega prineslo k nam? Malo sreče in veliko iznajdljivosti. V Rusiji se je kot študent računalništva prijavil na nek razpis in nanj popolnoma pozabil. Potem pa je bil izbran in pristal v Hermes Softlabu. Pod enim pogojem – direktorju je pojasnil, da pride v Slovenijo samo, če mu plačajo študij. In so mu ga. Zdaj je v Ljubljani že tri leta.
Takih zgodb je še mnogo, prav tako različnih poti za pridobitev štipendije za študij v tujini. Okrogla miza v Cankarjevem domu je obiskovalcem razen tega, da so se na njej na trenutke skoraj do solza nasmejali, pokazala, da je pri pridobivanju sredstev za študij v tujini še kako pomembna lastna iznajdljivost. Ja, štipendij žal nihče ne ponuja od vrat do vrat. Nekatere so prav spretno skrite in čakajo, da jih najdemo. Nekaterim celo uspe.
(Lucija G.)
Četrtek, 16.1. ob 14h:
Leto je naokrog in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport je včeraj objavilo nova razpisa za vpis v visoko šolstvo in višje strokovno izobraževanje v študijskem letu 2003/2004. Letos je razpisanih skoraj 29 tisoč študijskih mest. Na prvi pogled se razpisa ne razlikujeta bistveno od tistih iz preteklega leta, med drugim je število vpisnih mest na obeh univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih enako kot lani, nekaj novosti pa se je vendarle našlo. Državni sekretar za višje strokovno in visoko šolstvo, doktor Stane Pejovnik, ki se mu stolček trenutno nekoliko maje, pojasnjuje:
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD / 28 (0:20)
Vtoč.: Moram pa seveda povedati...
Iztoč.:....spremenilo v korist rednega študija.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Prva izmed novosti torej poskuša popraviti problematično razmerje med rednim in izrednim študijem in sicer tisti del izrednega študija, ki nadomešča redni študij. Za redni študij bo tako na voljo 183 mest več, za izredni pa 188 mest manj kot lani. Novi minister pa zagotavlja, da bo država še naprej podpirala izobraževanje odraslih, torej tisto prvotno obliko študija, zaradi katere je izredni študij sploh nastal.
Na ljubljanski in mariborski univerzi ter koncesioniranih visokošolskih zavodih bo v prihodnjem študijskem letu za redni študij na voljo več kot 15 tisoč vpisnih mest, za izredni študij pa več kot 7 tisoč vpisnih mest, v višjem strokovnem izobraževanju pa bo na voljo skupno nekaj več kot 6 tisoč mest.
Minister Gaber je na petkovi tiskovni konferenci letošnji razpis označil kot razpis, ki ponuja priložnosti. No, teh je res nekaj več. Vsaj za tiste, ki so končali srednje izobraževanje s poklicno maturo, potem pa so zaradi nepremišljenega igračkanja “strokovnih” šolniških krogov dobesedno pristali v črnji luknji iz katerega ni bilo videti izhoda, ne da bi za nadaljevanje šolanja na univerzitetnem študiju izgubili eno leto za opravljanje “taprave” mature.
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD / 30 (1:06)
Vtoč.: Programskih novosti...
Iztoč.:.....možnost za vpis na Univerzo.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Nesrečniki z opravljeno poklicno maturo bodo veseli še enega obliža. Po novem jim bo namreč na voljo nekaj več možnosti za študij tudi na visokem strokovnem študiju, izgleda pa tudi, da tudi prehajanje iz višješolskega na visokošolski študij ne bo več tako zelo rigidno.
Doktor Stanislav Pejovnik:
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD / 31 (0:58)
Vtoč.: Kar se pa tiče višjega ...
Iztoč.:....štirje samostojni visokošolski zavodi.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Zanimalo me je še, kakšno mnenje ima omenjeni sekretar o ustanavljanju vedno novih visokošolskih zavodov, tudi privatnih.
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD / 33 (0:47)
Vtoč.: Moram seveda povedat, da bo pridobila koncesijo...
Iztoč.:.....ne dobivajo nikakršne koncesije.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Kvalitete vedno novih študijskih mest, predvsem na raznih zasebnih zavodih, ki rastejo kot gobe po dežju, državni sekretar Pejovnik ni komentiral. Dejstvo, da je vsako novo študijsko mesto dobrodošlo, pa utemeljuje takole:
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD / 34 (0:40)
Vtoč.: Dejstvo je, da število mladih...
Iztoč.:.....zato je potrebno tudi ustanavljanje novih šol.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Povejmo še, da so letošnji razpis za vpis v visoko šolstvo pripravili Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru ter koncesionirani visokošolski zavodi. Natisnili so 35 tisoč izvodov, na voljo pa bo v prijavno –informacijskih službah obeh univerz , na vseh visokošolskih zavodih ter na vseh enotah Zavoda za zaposlovanje in celo v svetovalnih službah na osnovnih šolah Dijaki in dijakinje zadnjih letnikov srednjih šol pa bodo razpise dobili kar na svojih šolah. Razpis za višje strokovno izobraževanje so natisnili v 20 tisoč izvodih.
Za konec pa še najnovejše dogajanje na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport. Šolski minister Slavko Gaber glede zamenjave našega današnjega sogovornika, doktorja Stanislava Pejovnika menda še ni sprejel odločitve, je pa včeraj vladi predlagal zamenjavo dveh državnih sekretarjev, za področje osnovnih šol in vrtcev ter za področje srednjih šol.
( Lucija G. )
Komentarji
komentiraj >>