Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Ponedeljek, 13.01.2003 (3293 bralcev)
Ponedeljek, 13. 1. 2003
Jan



... inšpektorji v Iraku tožijo nad pomankanjem časa ...
... mala zmaga severnokorejske diplomacije ...
... začarani krog nasilja v venezuelski prestolnici ...

Ameriški domišljijski predsednik, tipska upodobitev dejanskega ameriškega predsednika, utelešenje ameriških demokratičnih sanj in nenazadnje poosebljanje ameriškega pragmatizma, igralec, ki igra predsednika Združenih držav Amerike, Martin Sheen, je odločno proti vojni v Iraku.

Predsednik iz televizijske nanizanke Zahodno krilo je 5000 protestnikov proti vojni v Iraku nagovoril z besedami: »Svetu želimo povedati, da smo mi Američani, ki imajo radi svojo državo, vendar smo proti vojni v Iraku«. Martin Sheen hoče svetu povedati, da obstajajo Američani, ki so mimogrede veliki domoljubi, a se vseeno ne strinjajo z vojno za nafto. Martin hoče svetu odigrati lik zavednega, a svetu prijaznega Američana. Svetu hoče predstaviti tisti drugi, človeški obraz Američana, ki za razliko od svojih oblastnikov skrbi za svet in mu ni vseeno za iraške civiliste.

Kdo lahko v sedanjem stanju sveta sploh še loči med teatrom in dejanskim, med igro in realnostjo, kdo za vraga lahko še zagotovi avtentičnost in pristnost? Pomembnejše vprašanje pa je, kdo si tega sploh želi in kakšni so njegovi mali demoni.

Poslušate indiferentno-brezčutno-pojavno-izjavljalni OFF PROGRAM Radia Študent:

Po mnenju tiskovnega predstavnika Mednarodne agencije za jedrsko energijo, Marka Gwozdeckya, bi za »zanesljive« preiskave v Iraku potrebovali najmanj leto dni časa. Toliko časa bi potrebovali zaradi velikosti države in zaradi potrebe po večkratnem preiskovanju nekaterih objektov. Mark je še izjavil, da bi zaradi dosedanjega zglednega iraškega sodelovanja lahko odkrili kakršno koli obliko prepovedanega jedrskega programa, če bi ga Irak le imel.

Ameriška vojaška prisotnost okoli Iraka je iz dneva v dan večja. Neimenovani predstavnik Busheve administracije je izjavil, da naj bi bil 27. januar začetek zadnje faze pred dejansko odločilno akcijo. Na ta dan bodo inšpektorji tudi poročali Varnostnemu svetu Združenih narodov o svojem dosedanjem delu.

Predstavnik Ameriškega obrambnega ministrstva, Richard Perle, pa je izjavil, da bo ameriška administracija na tisto, kar v Iraku ni najdeno in zabeleženo, gledala kot na skrito. Skratka, več ko bo nezabeleženih in ne-najdenih orožij za množično uničevanje, več bo skritih tovrstnih orožij. Povedano malo drugače: Manj kot inšpektorji najdejo, več orožja ima Irak.

S tega stališča je razumljiva ameriška naglica pri napadu na Irak. Kajti, samo predstavljajte si, koliko orožja za množično uničevanje bi imel Irak, če bi inšpektorjem dovolili preiskovati celo leto. Tiskovni predstavnik Mednarodne agencije za jedrsko energijo Mark Gwozdecky na to gleda malo drugače. Mnenja je, da se za dolgotrajno in mirno rešitev problema splača počakati še eno leto. Njegov šef, direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo, El Baradej, pa je zatrdil, da inšpektorji potrebujejo vsaj še nekaj mesecev na terenu.

Severnokorejska diplomacija je z nedavnimi ostrimi potezami šokirala svetovno javnost in predvsem presenetila Združene države Amerike. Ostra poteza odstopa od sporazuma o neširjenju jedrskega orožja je prisilila sicer nepopustljive Američane, da so še enkrat premislili svoj odnos do Severne Koreje. Posebni ameriški odposlanec v Južni Koreji, James Kelly, je napovedal, da bi ZDA utegnile pomagati Severni Koreji pri premagovanju energetskih težav. Kelly je dodal, da želi Washington težave s Pjongjangom rešiti po diplomatski poti.
V Severno Korejo pa je danes prispela avstralska delegacija z namenom prepričati Pjongjang, da opusti svoj jedrski program in se vrne k sporazumu o neširjenju jedrskega orožja.

Venezuela gre očitno po poti svoje sosede Kolumbije. Vse kaže, da se bodo množične demonstracije za in proti odstopu venezuelskega predsednika Chaveza prelevile v nasilne boje. Še posebej, če bo vmes posegla vojska, na kar vseskozi poziva Chavez. V nedavnih demonstracijah so Chavezovi nasprotniki odmarširali proti glavnemu vojaškemu objektu v
Carakasu - Fort Tiuni. Njihov pohod so preprečile močne policijske sile in vojaška prisotnost. Venezuelski predsednik Chavez je nad splošno stavko privržencev opozicije zgrožen, še posebej pa mu gredo v nos štirje glavni venezuelski televizijski programi - »štirje jezdeci apokalipse«, ki naj bi bili pro-opozicijski in fašistični.

V okviru novega grškega predsedstva EU je grški obrambni minister Janos Papantuniu napovedal, da bo petnajsterica povabila Turčijo k sodelovanju v prvi operaciji evropskih sil za hitro posredovanje. Gre za misijo »Zavezniška harmonija« v Makedoniji. S to potezo se bo Evropska unija končno emancipirala od velikega NATO-vskega brata in prevzela skrb za varnost in mir na svojem ožjem interesnem območju.

(Jan)


Komentarji
komentiraj >>