... po izpraznitvi kobenhavenskega skvota Hiše mladih se zaprtje obeta tudi dijonskemu avtonomnemu centru 'Les Tanneries'...
... zaprtje ust izpuščenim britanskim vojakom ...
... svetovalec iraškega premiera za federalno državno ureditev ...
... Avstralija v Afganistan pošilja novih tristo vojakov ...
... sindikati Javnega sektorja znova pri Virantu ...
OFF NAPOVEDNIK
Zagovornica demokracije in človekovih pravic, predvsem svobode govora, Združene države Amerike že dolgo časa niso več. Čeprav vedno radi nakladajo, kako Bližnji vzhod in ostale države sveta kršijo človekove pravice, pa sta prav administracija ameriškega predsednika Busha in obrambno ministrstvo letos prejela ''Jeffersonov nagobčnik'', ameriško nagrado za najbolj razvpite kršitelje svobode govora. Busheva administracija si je nagrado prislužila s svojim omejevanjem in delno cenzuro poročil vladnih znanstvenikov, predvsem na področju globalnega segrevanja ozračja. Jeffersonovi komisiji se zdi sporno, da je nekdanji vodja okoljskega sveta Philip Cooney iz Bele hiše prestopil v energetsko podjetje Exxon Mobil Corporation. Pentagon pa je znatno kršil svobodo govora s preiskovanjem organizacij, ki so mirno protestirale proti vojnama v Iraku in Afganistanu. Nadzirali so namreč elektronsko dopisovanje članov protivojnih skupin.
Kako tanke so meje svobode govora pa je dokazal tudi ameriški voditelj Don Imus, znan po kritičnih in dokaj žaljivih izjavah do vseh ljudi brez razlike. Za večino Američanov je doslej veljal kot posebnež ostrega jezika z zabavno radijsko oddajo, vendar so meje, do koder seže zdrava zajebancija, krhke. Nekako sprejemljivo je, da se Judje in temnopolti norčujejo iz samih sebe, za vse ostale pa je tovrstno šaljenje nedovoljeno.
Don Imus, ki je v preteklosti Colina Powella primerjal s podlasico, guvernerja Nove Mehike z debelo cmero, košarkarje New York Knicksov s skupino zvodnikov, ki se tolčejo po prsih, pa se je pred dnevi spravil na žensko košarkarsko ekipo univerze Rutgers. Mlade košarkarice je označil za natupirane prostitutke. Zaradi te opazke je protestiral ameriški temnopolti aktivist Al Sharpton, ki zahteva Imusovo odstavitev z mesta radijskega voditelja. Don Imus se je že opravičil za svoje izjave, za zdaj pa ga je radijska postaja suspendirala za dva tedna. Pa poslušajmo to sporno izjavo.
poslušljivo na: http://www.youtube.com/watch?v=RF9BjB7Bzr0
///////////////////////////////////////////////////////////////////////
OFF PROGRAM
Po izpraznitvi enega izmed najstarejših skvotov kopenhagenske Hiše mladih in po množičnih demonstracijah, ki so temu sledile, se zgodba ponavlja v Franciji. Dijonski skvot Les Tanneries, ki je že deset let v rokah kulturno in družbeno angažiranih skupin, nameravajo mestne oblasti prodati privatnikom in tam zgraditi zasebni medicinski center, s čimer se mesto dela norca tudi iz javnega zdravstva in socialne pomoči. Skvot je eden izmed redkih v Evropi, ki se že več let upira valu represivnih poskusov države po zaprtju uveljavljenih avtonomnih centrov. Kaj se trenutno dogaja v Dijonu, smo povprašali aktivista in uporabnika trenutno še obstoječega centra, Lunarja.
////////////////////////////////////////////////////////////
Izpuščeni britanski vojaki, ki so trinajst dni preživeli v tako imenovanem ujetništvu zaradi vdora v iranske ozemeljske vode, ne bodo smeli več prodajati svojih zgodb o bivanju v Iraku medijem. Britansko obrambno ministrstvo se je tako odločilo zaradi kritik opozicije in vojske, potem ko je edina ženska izmed zajetih vojakov prodala svojo zgodbo za 147 tisoč evrov. Dober zaslužek za trinajstdnevno igranje šaha in gledanje televizije. Še zmeraj pa ni jasno, zakaj so Iranci vojake izpustili oziroma kakšen sporazum z Veliko Britanijo stoji za tem.
Avstralija namerava v Afganistan poslati dodatnih tristo vojakov, s čimer bi število avstralskih vojaških sil v tej državi naraslo na tisoč. Drugače pa je Avstralija kot tesni zaveznik Busha v Irak že napotila 1400 svojih vojakov. Konzervativna vlada, ki jo letos čakajo volitve, bo morala bolj premisliti o svojih zaveznikih, saj javnomnenjske ankete kažejo izrazito naklonjenost opozicijskim laburistom, ki si prizadevajo za umik vojakov iz Bližnjega vzhoda.
Zavezniki neodvisnosti Kosova ZDA nameravajo sprejeti resolucijo o podpori načrtu posebnega odposlanca Združenih narodov Marttija Ahtisaarija, s katerim bi lahko neposredno priznale neodvisno Kosovo v primeru, da bi Varnostni svet blokiral Ahtisaarijev načrt. Torej, če bi Rusija dala veto. Ta resolucija ameriškega senata sicer ne bi bila zavezujoča za zunanjo politiko ZDA, vendar je vsem jasno sporočilo ameriških senatorjev: edina rešitev položaja Kosova je neodvisno Kosovo.
V Washingtonu pa se je mudil tudi eden izmed svetovalcev iraškega premiera Nurija al Malikija, Ali Alavi, ki Beli hiši predlaga ureditev Iraka po vzoru federalnega sistema. To pomeni, da bi sunitski, šiitski in kurdistanski deli dobili določeno stopnjo avtonomije s skupno finančno, obrambno in gospodarstveno politiko. Po mnenju Alavija naj bi to zajezilo prelivanje krvi v državi, vendar so to področja, ki so najbolj skorumpirana in neurejena, zato bi takšna ureditev lahko pripomogla le še k večjemu nasilju v državi. Alavijeva poslušnost Združenim državam se kaže tudi v dejstvu, da se pri stabilizaciji novega zveznega Iraka zavzema za nadomestitev mednarodnih sil z ameriškimi. Geslo tega bi bilo: vso nafto Američanom.
Drugače pa se je v iraški provinci Dijala pred policijsko postajo v kraju Mukdadija zgodil nov samomorilski napad, ki je zahteval najmanj petnajst smrtnih žrtev. Med žrtvami so poleg policijskih rekrutov tudi civilisti.
V najhujši politični krizi po oranžni revoluciji leta 2004 ukrajinski predsednik Viktor Juščenko še vedno vztraja pri razpisu novih volitev in razpustitvi parlamenta. To se zdi Janukoviču neustavno in odločitve predsednika ne bo upošteval. Po pomoč se je že obrnil na ukrajinsko ustavno sodišče. Juščenko vztraja, da so predčasne parlamentarne volitve edini način za izhod iz politične krize, Janukovič pa ne bi rad izgubil večine v parlamentu, ki je posledica številnih prestopov med strankama. Na kijevskem Trgu neodvisnosti se je že zbralo okoli dvajset tisoč privržencev proruskega Janukoviča.
Preidimo na dogajanja v Sloveniji. Predstavniki Konfederacije sindikatov javnega sektorja so z ministrom za javno upravo Gregorjem Virantom govorili o razlogih za protestni odhod predstavnikov konfederacije z zadnjih pogajanj za sklenitev kolektivne pogodbe za javni sektor. Predstavniki konfederacije si prizadevajo predvsem za enakovrednost njihovih predlogov pri sklepanju pogodbe na področju javnega sektorja. Poskušali smo poklicati predsednika konfederacije Branimirja Štruklja, vendar je bil nedosegljiv. Očitno pogovori še tečejo.
Glede na čedalje večje število primerov trpinčenja na delovnem mestu se je Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa odločil za ustanovitev društva, ki bi povezovalo vse žrtve psihičnega ali fizičnega pritiska na delu. Več o namenih in razlogih za ustanovitev društva nam je povedala Tanja Lazar.
////////////////////////////////////////////////////////////
Komentarji
komentiraj >>