Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
INSTITUCIJA UMETNOSTI, GOSPOSTVO IN UMETNOST; sreda, 11.IV.07 ob 16.00 (4184 bralcev)
Sreda, 11. 4. 2007
IdaH



Julij Borštnik je v četrtek 5. aprila v Galeriji Alkatraz na Metelkovi predstavil diplomsko delo: Institucija umetnosti, gospostvo in umetnost, ki je nastalo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovan

Čudno se zdi, da si avtor, ki problematizira status muzejev in galerij kot izoliranega prostora, s katerim kapitalistična družba vodi nadzor nad prostim oplajanjem ustvarjalnih idej, za tako kritiko izbere ravno galerijski prostor, četudi je Alkatraz sorazmerno avtonomnen na področju umetniških institucij . Problem torej ni formalne, ampak vsebinske narave. Predstavitev je bila kaotična in nepovezana, saj je zaradi prisotnosti enega neslovensko govorečega obiskovalca prva polovica potekala v angleščini, na kar pa avtor očitno ni bil izrecno pripravljen. Čeprav diplomsko delo v posameznih delih ponuja zelo zanimivo branje, je vsebinsko razdrobljeno in niti zdaleč dovolj sistematično, da bi mu lahko podarili pridevek znanstvenega teksta.

Borštnik se tega bolj ali manj zaveda, saj na samem začetku povdari, da je pristop k pisanju oseben, svojo metodo pa opredeli kot eseisti čno. Vendar tukaj ni več na mestu, da bi krivdo za znanstveno nedoslednost iskali pri Borštniku. Tu gre za simptomatično slab nivo pisanja teoreti čnih delov diplom na ALUO, pri katerih posamezne trditve v večini primerov niso podkrepljene z vidnimi dejstvi. Izjave iz navedenih virov pa so interpretirane prosto, brez natančnih navedkov, kar lahko razumemo kot nezavedno krajo intelektualne lastnine.

Nikakor ne želimo reči, da bi bilo na ALUO potrebno uvesti več teoretičnih predmetov in poglobiti znanje znanstvene metodologije, saj študentje večinoma tovrstnih znanj ne bodo uporabljali v svojem nadaljnjem ustvarjanju. Potrebno pa je jasneje opredeliti, kakšne vrste diplomska dela so za dosego naslova akademski "ta in ta" sploh smiselna. Trenutno študenti in študentke lahko izbirajo med tremi modeli diplomskih del: praktičnim, teoretičnim in mešanim.

Smiselno bi bilo, da bi prevladoval predvsem prvi model, saj, malo za šalo in malo zares, vse česar se umetnik dotakne, postane umetnost. Mogoče se zdi omenjena kritika pikolovska, vendar je potrebno gledati predvsem na problematičnost kataloženja diplomskih del kot znanstvenih monografij, v kar umetniškega dela vsekakor ne bi uvrščala.

Na kratko se bomo posvetili tudi sami vsebini predavanja oziroma diplome. Citiram izhodiščno vprašanje: Kako in zakaj, kapitalistični trg in njegovi nadzorniki dopuščajo in vzdržujejo posebne pogoje predstavitve in trgovanja z umetnostjo? Praktični del naloge predstavlja avtorjevo neposredno izkušnjo s tem sistemom, saj je bilo njegovo delo Valjar kapitalizma konec maja 2005 nagrajeno s prvo nagrado nagradnega natečaja Essl Award 2005. Essl Award je nagradni natečaj za študente likovnih akademij iz Češke, Slovaške, Madžarske, Slovenije in Hrvaške, ki se organizira bienalno. Za leto 2007 bodo nominiranci predstavljeni jutri v Narodni galeriji v Ljubljani.

Poleg izbranega dela je vsak izmed avtorjev lahko razstavil tudi eno ali dve drugi deli. Borštnik se je odločil predstaviti projekt Mandarinina zgodba, ki navezuje način produkcije mandarin za evropski trg, s shengensko rasistično migracijsko politiko in prodajno/distribucijsko mrežo za živila. Kot vemo, je mecen Karlheinz Essl predsednik nadzornega odbora Baumax in ga tovrstna tema neposredno zadeva. Tako je zaradi vsebinskih lastnosti Borštnikovo delo bilo začasno izključeno iz razstavnega načrta, vendar na zaključni rastavi, kljub konfliktom z gospodom Esslom, vseeno predstavljeno.

Na ta način je Borštnik dobil vsekakor nemalo motivacije za širšo raziskavo na področju delovanja ideoloških aparatov in poglobljen študij Althusserja. Iz česar je ugotovil, da je institucija umetnosti eden izmed ideoloških aparatov, skozi katere se vtiskuje vladajoča ideologija oziroma ideologija vladajočih razredov. Umetnost torej vzpostavlja in reproducira monopol elit nad področjem potencialnih miselnih preskokov in inovacij v družbenem funkcioniranju znotraj sloja mezdnih delavcev .

Ideje je materializirala IdaH.



Komentarji
komentiraj >>