Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Evroposlanska Offropa! (3687 bralcev)
Četrtek, 19. 4. 2007
Boris V.



Bodoče evroposlanke?


... Sindikati nezadovoljni z zahtevo Evropske centralne banke ...

... Nemški obrambni minister podpira protiraketni ščit ...

... Represija na afriških obalah se splača ...

... Bolgarske medicinske sestre, obsojene na smrt v Libiji, kandidirajo v Evropski parlament ...

Offropo začenjamo s sindikalnim bojem. Evropska konfederacija sindikatov je pozvala Evropsko centralno banko, naj se ne vmešava v pogajanja o plačah. Evropska banka namreč trdi, da zvišanje plač poganja rast inflacije v območju evra. Sindikati odgovarjajo, da plačna politika nikakor ne ogroža stabilnost cen v Evropi in dodajajo, da so se dobički v zadnjem času izjemno povečali, dohodki delavcev pa še zdaleč ne. Tako sindikati kot delodajalci pa Evropsko centralno banko svarijo pred nadaljnim zviševanjem ključne obrestne mere v območju evra.

Nemški obrambni minister Franz Josef Jung meni, da bo predlagani ameriški protiraketni ščit povzročil nove razdore med evropskimi državami. No, razlog ni protiameriško raspoloženje, ampak zgolj oportunizem, saj Jung pravi, da ščit ne bo pokrival južnega dela Evrope. Pravi še, da bi morali izpogajati sistem, ki bo pokrival celotno Evropo. Jung prav tako upa, da bo Rusija kmalu nehala nasprotovati postavitvi ščita. Rusija namreč pravi, da je ščit grožnja njeni varnosti. Češka je prva klonila pred ameriškimi plani, naslednja bo verjetno Poljska.

Evropska unija se hvali z zmanjšanjem števila nezakonitih priseljencev na Kanarske otoke. Vendar ne zaradi izboljšanja ekonomske situacije v Afriki, ampak s povečanjem represije na zahodnoafriški obali in območju Kanarskih otokov. Agencija EU za varovanje zunanjih meja, Frontex, je sporočila, da so vidni rezultati dva meseca po začetku operacije Hera III, v okviru katere patrulje EU z afriškimi oblastmi nadzirajo omenjeno področje. Vse to seveda pod pretvezo, da želijo s tem zmanjšati število žrtev, ki jih terjajo potovanja po morju.

Žrtve ne bi rade bile bolgarske medicinske sestre, ki so v Libiji obsojene na smrt zaradi obsodbe, da so z virusom HIV namerno okužile štiristošestindvajset libijskih otrok. Tako pet sester kandidira na volitvah v Evropski parlament na listi stranke z zvenečim imenom »Red, zakonitost in pravičnost«. Vendar osrednja volilna komisija še ni sporočila, ali sestre sploh smejo sodelovati na volitvah, saj smejo po novi volilni zakonodaji na volitvah sodelovati le bolgarski državljani s stalnim prebivališčem v Bolgariji. Sestre so se, nezadovoljne z obsodbo, na njo pritožile, končno sodbo pa bo podalo libijsko vrhovno sodišče.

Nezadovoljni so tudi španski kmetje. V središču Madrida se je zbralo več desettisoč kmetov, ki so protestirali proti kmetijski politiki Evropske unije, bolj natančno proti nizkim odkupnim cenam proizvodov. Predsednik združenja španskih kmetov Pedro Barato, njegov priimek mimogrede pomeni v slovenščini »poceni«, pravi, da obstaja velika razlika med zneskom, ki ga dobi kmet, ter ceno, ki jo plača stranka in dodaja, da je napočil ključen trenutek za špansko kmetijstvo. Protestniki so za več ur ohromili promet v središču Madrida, nekateri pa so metali pomaranče. In to zastonj.

Španija je še vedno znana tudi po bikoborbah, a morda ne več dolgo. Potekel je namreč zadnji rok za podpis pisne deklaracije Evropskega parlamenta, ki poziva k prepovedi bikoborb znotraj EU in k prenehanju podeljevanja subvencij rejcem, ki bike redijo samo za uporabo v bikoborbah. Pisno deklaracijo je parlamentu v podpis predložil evropski poslanec Robert Evans, ki je tudi podpredsednik britanske »Lige proti krutim športom«. Pozivom se je med drugimi pridružil tudi avstralski nobelov nagrajenec John Maxwell Coetzee.

Britanski premier Blair je podprl nizozemske pozive k spremenjenim temeljnim pogodbam Evropske unije. Te bi nadomestile trenuten predlog ustavne pogodbe za EU. Na ta način bi se radi izognili dokumentu, ki bi imel značilnosti ustave. Nizozemski premier Balkenende je dejal, da morajo članice rešitev najti skupaj. Haag naj bi si želel izboljšane in bolj demokratične unije, ki pa ne sme postati »superdržava«. Nizozemska je tudi mnenja, da bi morale pokojninska, socialna, davčna, kulturna, izobraževalna in zdravstvena politika ostati v rokah članic. Mnenju Nizozemske in Britanje se pridružujeta tudi Češka in Poljska. Slovenija svojega mnenja nima.

V mnenjih se razlikujeta ukrajinska Viktorja. Predsednik Viktor Juščenko se je sestal s predsednikom Evropske komisije Barrosom, da bi ga obvestil o stanju v državi. Premier Viktor Janukovič pa je šel na svojo stran v Strasbourg pridobivat Parlamentarno skupščino Sveta Evrope. Juščenko je drugega aprila razpustil parlament in sklical predčasne volitve za sedemindvajseti maj, vendar Janukovič dvomi v ustavnost te odločitve. Čaka se na odločitev ukrajinskega ustavnega sodišča.

Svoj konec pa so dočakali ustreljeni na ameriški univerzi v zvezni državi Virginia. Predsednik Evropske komisije Barroso je izrazil sožalje zaradi pokola in dejal, da je globoko pretresen. O evropski trgovini z orožjem in krivdo za tisoče in tisoče mrtvih zaradi streljanja po celem svetu ni povedal nič. Policija je dejala, da je morilec južnokorejski študent, iz iste države pa prihaja tudi novi generalni sekretar Združenih narodov. Povezave seveda ni.

Pa še končajmo v Južni Koreji. Visoki uradnik na južnokorejskem gospodarskem ministrstvu, Kim Han-Su, je dejal, da bosta prihodnji mesec Evropska unija in Južna Koreja pričeli s pogajanji o sporazumu o prosti trgovini. Seul je sicer že sklenil prostotrgovinski sporazum z Washingtonom. Pogajanja so trajala deset mesecev, zato Han-Su upa, da bo šlo z EU lažje. Če držijo izračuni južnokorejskega inštituta za mednarodno gospodarsko politiko, bo ta sporazum povečal bruto domači proizvod za dva odstotka. Koliko od teh dveh odstotkov bo šlo v roke ljudi, je pa druga stvar.


Komentarji
komentiraj >>